Zatrdila je, da v vseh teh letih ni bila nikoli seznanjena z nobenim primerom odvzema otroka v porodnišnici.

Silva Burja je 44 let delala v mariborskem kliničnem centru. Kot je pojasnila na seji komisije, pa največ v povezavi s področjem preiskave DZ-ja ve o obdobju od leta 1994, ko je prevzela strokovno vodenje odseka za novorojenčke v mariborski porodnišnici, do upokojitve leta 2011. "V vsem tem času dela z novorojenčki nisem bila nikoli seznanjena z nobenim primerom odvzema otroka v porodnišnici," je dejala.

Predsednico komisije Alenko Jeraj (SDS) je zato zanimalo, kakšen je protokol ob porodu v bolnišnici. Povedala je, da se po porodu vključi dežurni pediater, ki otroka pregleda in seznani mamico, kako je z njenim novorojenčkom. Če je kaj narobe, jo seznani, kakšna preiskava je predvidena in kam ga bodo namestili. "Nato mamico prosimo, da pride v intenzivno sobo, kjer je dojenček. Če se stanje poslabša, otroka premestijo čez cesto v enoto za intenzivno terapijo novorojenih in tudi večjih otrok," je pojasnila. Če se rojeva rizični dojenček, pa je pediater s svojo ekipo takoj v prostoru za primarno oskrbo novorojenega in morebitno oživljanje. Tam so po njenih besedah torej oskrbovali novorojene, ki so bili potem največkrat premeščeni na pediatrijo.

"Sama novorojenega otroka pogledam takoj v porodni sobi," je povedala. Je pa opozorila, da so 24-urno pediatrično oskrbo v porodnišnici uvedli šele leta 1994. Bolnišnica se je tistega leta odločila, da je treba neonatalno oskrbo v porodnišnici urediti in kadrovsko okrepiti, in to nalogo je dobila prav ona, pravi Burja. Prej je namreč delala v enoti za intenzivno terapijo, na otroškem oddelku.

Jeraj je med drugim zanimalo, ali ve za primer, ko je novorojenček mladi mamici umrl, v bolnišnici pa so ji povedali, da ga bodo pokopali na stroške bolnišnice. "Sploh nisem vedela za to, ne spomnim se takega primera," je odgovorila.

Alenka Helbl (SDS) je opozorila, da so od mariborske bolnišnice dobili podatke v dveh različnih tabelah, kjer se število umrlih in mrtvorojenih ne ujema, kar vzbuja dvom o statistiki. V letu 1994 je po enih podatkih zabeleženih pet umrlih otrok in dva mrtvorojena, po drugi so pa trije umrli, šest pa je bilo mrtvorojenih. Po podatkih statističnega urada pa je po njenih besedah od leta 1965 do 2023 v Sloveniji ob porodu umrlo ali se rodilo mrtvih 350 otrok, po podatkih slovenskih porodnišnic pa 160, je dejala in vprašala, zakaj teh otrok, o katerih so govorile mamice na prejšnjih zaslišanjih komisije, ni zabeleženih.

Burja jih je napotila na statistični oddelek kliničnega centra, saj je "o statističnih podatkih diskutirati mogoče samo, če imate res tiste merodajne podatke". Je pa ob tem poudarila, da se je število dojenčkov, ki po porodu umrejo, znižalo skoraj na nič, medtem ko število mrtvorojenih ne pada in so v to usmerjene tudi različne raziskave.

Aleksander Reberšek (NSi) Burji ni verjel, da ni bila seznanjena s krajo otrok v bolnišnici. "Šlo je za 20.000 ukradenih ali prodanih otrok. Vam ni bilo sumljivo, zakaj je toliko otrok umrlo v porodnišnicah," jo je vprašal.

Burja mu je odgovorila, da jo še vedno zanima, od kod so ti podatki o tako velikem številu ukradenih, umrlih, prodanih otrok. Sama je za domnevne primere ukradenih otrok izvedela od policista s Policijske uprave Maribor, ki jo je lani poleti obiskal na njenem domu in jo spraševal o teh primerih. "To me je takrat zelo presenetilo," je dejala.

Komisija je na zaprtem delu seje danes zaslišala še dve priči.