Neposredne škode je za 9,39 milijona evrov, največ na vodotokih in gradbeno-inženirskih objektih.

Škoda na kmetijskih zemljiščih je dosegla 764.000 evrov, delna škoda na stavbah 311.000 evrov, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 1,04 milijona evrov, na vodotokih 7,22 milijona evrov ter na gozdnih cestah 54.000 evrov, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.

Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za lani, s čimer je dosežena meja za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Pristojna ministrstva bodo zdaj pripravila program odprave posledic škode.

Vlada je državno komisijo za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah pooblastila, da lahko izjemoma potrdi vnovično oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene. Potrjeno vnovično oceno bo komisija poslala ministrstvu za naravne vire in prostor, ki bo seznanilo vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče. Uprava za zaščito in reševanje pa bo ministrstvu posredovala zapisnike in drugo dokumentacijo o oceni škode.

Vlada je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode, ki so jo opravile občinske komisije in uprava za zaščito in reševanje. Skupni stroški so 1668 evrov, ki jih bodo pokrili iz proračunske rezerve.