Ustavno sodišče je ocenilo, da zakonodajalec ni utemeljil razumnega razloga za izključitev predstavnikov delavcev iz organov vodenja bank, ki bi bil stvarno povezan z opravljanjem dejavnosti bančništva. Izpodbijani šesti odstavek 36. člena zakona o bančništvu je soglasno razveljavilo, ker je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki določa, da so pred zakonom vsi enaki, so danes sporočili z ustavnega sodišča.

Enako je ustavno sodišče odločilo sredi leta 2019, ko je razveljavilo člen takrat veljavnega zakona, ki je prav tako določal, da se za banko pri imenovanju delavcev v organe vodenja ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Leta 2021 uveljavljeni nov zakon je nato omogočil imenovanje predstavnikov delavcev v organ nadzora banke, tega pa ni dopustil za organ vodenja banke.

V svetu delavcev NLB-ja so se tako vnovič obrnili na ustavno sodišče, saj so menili, da so delavci v bankah postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z delavci v drugih gospodarskih družbah, saj naj za drugačno obravnavo sestave organov vodenja banke ne bi bilo nobenega razumnega in stvarnega razloga. "S tem je kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, kar bistveno vpliva na njihove interese," so zapisali pobudniki.

Zaradi narave bančnega poslovanja in doseganja ciljev stabilnega finančnega sistema z učinkovitim, skrbnim, varnim in preglednim poslovanjem naj bi banke morale imeti po mnenju vlade in DZ-ja vrhunsko usposobljeno in neodvisno upravo, ki bo sposobna sprejemati neodvisne odločitve, upoštevajoč sistemske finančne interese banke. Po njunem mnenju naj bi tako zadoščalo, da je zastopstvo interesov deležnikov zagotovljeno v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah.

Zaradi konflikta interesov, uveljavljanja odgovornosti in že zagotovljenih alternativnih možnosti sodelovanja pri sprejemanju upravljavskih odločitev naj po njunem ne bi bilo niti primerno niti potrebno imeti predstavnikov delavcev hkrati v nadzornem svetu in v upravi banke. A ustavno sodišče je odločilo drugače.

"Da bi bil cilj stabilnega finančnega sistema zaradi sodelovanja predstavnikov delavcev v organih vodenja banke, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje, kot jih določa zakon o bančništvu, lahko na kakršen koli način okrnjen ali ogrožen, iz razlogov, ki jih navajajo zakonodajno gradivo ter DZ in vlada, ne izhaja," je ugotovilo sodišče. Ob tem načelo enakosti pred zakonom po navedbah sodišča ne pomeni, da zakonodajalec v bistveno enakih položajih pravnih subjektov ne bi smel različno urejati, ampak da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga.

Kot je še zapisalo ustavno sodišče, je položaj bank kot delniških družb primerljiv s položajem drugih gospodarskih družb, se pa od njih razlikujejo le po določeni zakonski ureditvi, s katero se zagotavljajo ustrezne razmere za njihovo učinkovito, varno in pregledno poslovanje, s tem pa stabilnost finančnega sistema.