Med drugim bo omogočal sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in nakup sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih.

Ukrep za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je namenjen sofinanciranju stroškov, ki jih bodo imeli pri pridobivanju te kvalifikacije zaposleni pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe. Za vsakega zaposlenega, ki se vključi v pridobitev kvalifikacije, je predvidenih do 3000 evrov. Skupne finančne posledice ukrepa pa so do leta 2026 ocenjene na 1,3 milijona evrov.

Zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za solidarno prihodnost, prav tako sofinancira stroške za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca. Upravičenemu izvajalcu bodo zagotovili do 5000 evrov na zaposlenega, da bo ta pridobil izobrazbo, ki je pri izvajalcu pogoj za zaposlitev na delovnem mestu v osnovni, socialni in dolgotrajni oskrbi, zdravstveni negi in zdravstveni rehabilitaciji.

S prekvalifikacijami in dokvalifikacijami obstoječih zaposlenih želijo pri izvajalcu poskrbeli za razvoj kadrov. Izvajalec bo tako lahko nadomestil tudi načrtovane upokojitve.

Zakon uvaja tudi sistem kadrovskih štipendij. Upravičenemu izvajalcu bodo zagotovili sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije dijaku v zaključnem letniku rednega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja oziroma študentu v zaključnem letniku študijskega programa do vključno sedme ravni po ogrodju kvalifikacij.

Štipendija bo namenjena tistim, ki se izobražujejo v programih gastronomija, socialno delo, fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologija, psihologija in kineziologija. Dijak oz. študent bo mesečno dobil 200 evrov.

Zakon opredeljuje še integracijske programe ob zaposlitvi ljudi brez slovenskega državljanstva, zavod za zaposlovanje pa bo nudil podporo pri zaposlovanju tujcev.

Vlada želi z zakonom ne nazadnje izboljšati pogoje za krepitev prostovoljstva pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Vzpostavlja pa tudi sistem za zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcih.

Zakon prinaša osem ukrepov, ki se bodo izvajali v letih 2024, 2025 in 2026. Njihova skupna vrednost je ocenjena na slabih deset milijonov evrov.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac poudarja, da je zakon le delček v celoti urejanja nujnih zadev v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi. Na ministrstvu po njegovih besedah razumejo, da je eden od nujno potrebnih elementov tudi ustrezno ovrednotenje dela zaposlenih, kar pa že urejajo v okviru plačnih pogajanj.

Rešitve po ministrovi oceni vendarle prinašajo nov zagon v zaposlovanju v domovih za starejše in na področju dolgotrajne oskrbe sploh. Kot uspeh šteje tudi, da sta bila vsebina in seznam ukrepov oblikovana s širokim družbenim in tudi s političnim soglasjem.