Posamezne določbe in pojmi v osnutku so premalo jasni, več pozornosti pa je treba nameniti tudi področju invalidnosti, zato ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije priporoča izboljšave z vidika varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enakih možnosti.

Zagovornik opozarja, da so določene določbe osnutka zakona, povezane z varstvom pred diskriminacijo, premalo jasne. Zakon tudi izpušča posamezne osebne okoliščine, ki jih določa zakon o varstvu pred diskriminacijo, zato priporoča, da v osnutku zakona pojme, vezane na diskriminacijo, opredelijo tako, kot jih opredeljuje ta zakon, so danes sporočili iz urada zagovornika.

Ministrstvo je opozoril tudi na nejasno opredelitev študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom. Zagovornik priporoča dovolj široko opredelitev, ki bo skladna z nacionalno zakonodajo na področju invalidnosti in mednarodnimi predpisi, kot je konvencija o pravicah invalidov. Natančneje morajo biti v zakonu določene tudi njihove pravice, so zapisali v uradu.

Ugotavlja tudi, da so pravice študentov s posebnimi potrebami, kot so študij, prehrana, bivanje, štipendiranje in prevoz, urejene v različnih aktih. Študenti morajo na različne načine in v ločenih postopkih dokazovati svojo invalidnost, zato priporoča vzpostavitev enotnega postopka določanja statusa teh študentov za doseganje enake obravnave v primerljivih položajih.

Zagovornik poudarja tudi pomen dostopnosti visokošolskih zavodov za osebe z invalidnostmi. Po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je treba zagotoviti prilagoditve obstoječih oziroma že zgrajenih objektov v javni rabi najpozneje do konca leta 2025, zato priporoča ministrstvu, da dopolni merila za ustanovitev, podaljšanje akreditacije ali javno financiranje visokošolskega zavoda tako, da doda pogoj zagotavljanja dostopnosti.

Zagovornik opozarja tudi na člen, ki določa, da je vpis na izbrani visokošolski zavod možen samo preko elektronskega obrazca. Za določene skupine ljudi zaradi njihovih osebnih okoliščin, na primer invalidnosti, elektronska komunikacija ni vedno najbolj primerna, zato jim je treba zagotoviti možnost vpisa še na druge načine, na primer prek papirnatega obrazca, meni zagovornik.

Opozarja tudi, da kljub dopolnitvi ustave s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih še ni bistvenega napredka. To bi lahko dosegli tudi tako, da se v zakon med nacionalno pomembne naloge, za katere skrbijo visokošolski zavodi, poleg slovenščine vključi tudi skrb za razvoj in učenje slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.

Zagovornik poudarja tudi pomen dostopnosti učenja slovenskega jezika za tuje študente. Priporoča dostop do brezplačnih tečajev slovenščine vsem študentom, ki to potrebujejo, ne glede na njihovo državljanstvo. Na ta način se bodo lažje vključili v visokošolski sistem.

Priporoča še, da ministrstvo iz meril za subvencioniranje bivanja študentov izloči učni oziroma študijski uspeh. Študenti z višjo povprečno oceno ali boljšim uspehom na maturi niso nujno tisti, ki najbolj potrebujejo nastanitev v študentskem domu ali subvencijo najemnine za bivanje pri zasebniku. Priporoča tudi zbiranje podatkov o enakosti za namene varstva pred diskriminacijo in pripravo ciljno usmerjenih ukrepov za zagotavljanje enakosti.

Predlog novega zakona o visokem šolstvu prinaša mnoge novosti oziroma spremembe, začenši s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, spoštovanja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Ureja tudi možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, zagotavlja brezplačen študij za različne skupine študentov, podrobneje ureja tudi dodeljevanje koncesij.

Predlog zakona definira tudi ustanovitelje visokošolskih zavodov, pri čemer kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz s strani države na predlog vlade, ne pa tudi samostojnih zavodov.