Slovenija je leta 1995 znova uvedla maturo kot obvezni pogoj za uspešen zaključek gimnazijskega izobraževanja in vpis na študij. V letu 2002 se ji je pridružila še poklicna matura kot zaključek srednjega strokovnega izobraževanja.

V prvem letu sodobne mature, torej leta 1995, jo je opravljalo 7891 kandidatov. Uspešnih jih je bilo 91 odstotkov, med njimi jih je 128 doseglo najmanj 30 od skupno 34 točk in s tem pridobilo naziv zlatih maturantov.

Matura predstavlja zaključek gimnazijskega izobraževanja. V letu njene ponovne uvedbe je bilo v Sloveniji nekaj več kot 24.000 dijakov srednjega splošnega izobraževanja, kar je bilo nekaj manj kot četrtina vseh srednješolcev.

Zanimanje za gimnazijo je v naslednjih desetih letih naraščalo in v letih 2007–2009 je bilo 41 odstotkov dijakov gimnazijcev.

V zadnjih 15 letih se je ta delež zmanjšal. V šolskem letu 2023/24 je bilo v srednje splošno izobraževanje vpisanih 28.557 dijakov, ki so predstavljali 35 odstotkov srednješolcev.

Med gimnazijci je ves čas več deklet kot fantov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je njihov delež gibal okoli 61 odstotkov in kljub vmesnemu padcu za sedem odstotnih točk toliko znaša tudi zadnja leta. V šolskem letu 2023/24 je gimnazije obiskovalo 17.600 deklet in 11.000 fantov.

Posvet Državnega izpitnega centra

Na posvetu Državnega izpitnega centra ob 30. obletnici ponovne uvedbe mature so osvetlili korake do njenih začetkov. Z njeno uvedbo je tudi država opravila zrelostni izpit, je dejal nekdanji šolski minister Slavko Gaber. Na posvetu so izpostavili tudi nekatere kritike in izzive pri maturi, ki se ji po 20 letih obeta korenitejša sprememba.

"Morda je zrelostni izpit pri tem položila tudi šolska politika, ki ji je za spremembo od tistega, kar se je dogajalo pred tem, uspelo ne le napovedati, ampak enkrat tudi izpeljati spremembo, ki je namenoma – in tudi sam priznam to odprto v strahu, da nam ne bi uspela – nismo nikdar razglasili za reformo," je po poročanju Radia Slovenija Gaber poudaril, da je z uvedbo mature tudi država opravila zrelostni izpit.

Gaber, ki je bil šolski minister v času ponovne uvedbe mature pred 30 leti, je omenil, da so se že v 80. letih prejšnjega stoletja pojavljali razmisleki o maturi kot izpitu, ki bi obenem predstavljal zaključni izpit splošne srednje šole in podlago za različne smeri študija v terciarnem izobraževanju. Spomnil je tudi, da so se pri zasnovi oprli na mednarodno uveljavljene centre z dolgotrajno tradicijo zunanjega ocenjevanja, po odločitvi za samostojno državo pa je bila zgled mednarodna matura.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na posvetu v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti dejal, da je bil z maturo pred 30 leti postavljen koncept srednješolskega izobraževanja, ki je temelj za doseganje primerljivih standardov znanja na državni ravni. Matura svojo težo ohranja tudi zaradi eksterne narave, je dejal.

Spomnil je, da so zaradi številnih analiz in strokovnih razprav o sistemskih spremembah pri poklicni maturi za tiste dijake, ki so motivirani in sposobni doseči višje standarde znanja pri splošnoizobraževalnih predmetih, pripravili predlog sprememb zakona o maturi, ki "predstavlja prvo korenitejšo spremembo na sistemskem delu v zadnjih 20 letih". Po predlogu bi lahko dijaki tudi na poklicni maturi opravili tri predmete na ravni splošne mature.

Po Logajevih besedah je nezanemarljiva tudi vloga mature v možnosti uporabe anonimiziranih podatkov za kreiranje šolske politike in evalvacije uspešnosti na ravni posamezne šole. Hkrati pa uspešno opravljena matura tudi na osebni ravni za dijake predstavlja pomemben osebni dosežek, meni.

Čeprav so v povezavi z internimi deli mature mnenja deljena, je po ministrovem mnenju prav, da se ohranijo, saj to ohranja vez šole in učiteljev z maturo. Po njegovem mnenju pa bi bilo treba premisliti vpliv mature na vzgojno-izobraževalni proces. "Pogosto je pouk preveč osredotočen na vsebine, ki so pričakovane na maturi, in podrejen izpitnim zahtevam, to pa lahko omejuje razsežnosti vzgojno-izobraževalnega procesa in njegovo učinkovitost," je dejal.