Poslanci so se strinjali, da veljavni zakon o graditvi objektov, ki ga bo gradbeni zakon nadomestil, ni izpolnil ciljev in pričakovanj, zato je prenova področja potrebna.

Pozdravili so predvidene novosti, med drugim da bodo lahko investitorji na upravnih enotah dobili predodločbo glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki bo v nadaljnjem postopku zavezujoča, da bo gradbeno dovoljenje mogoče pridobiti na podlagi formalno manj obsežne dokumentacije in da ga bo mogoče pridobiti tudi v skrajšanem postopku, če bo vlagatelj predložil vsa potrebna mnenja. Po novem predvidoma ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte.

Predlog, da bosta za gradnje, pri katerih je potrebno tudi okoljevarstveno soglasje, po novem postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja integrirana v en postopek, je naletel na večinsko odobravanje, zadržani pa so bili v ZL-ju, med drugim zaradi napovedanih sprememb pri okoljevarstvu.

Konec z uporabnim dovoljenjem
Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo končala z uporabnim dovoljenjem. To bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca, da objekt izpolnjuje vse predpisane zahteve in da je evidentiran.

Predvidena je možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, ki so starejši od 20 let, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, mlajše objekte pa bo mogoče v petih letih legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje, so pa pri tem v NSi-ju menili, da bi bil za to potreben poseben zakon.

SMC pozdravlja novost, opozicija v dvomih
Zaradi pripomb v SDS-u za zdaj predloga ne bodo podprli; o končni podpori se bodo odločili glede na morebitne sprejete amandmaje na podlagi pripomb stroke, je povedal Danijel Krivec (SDS). V ZL-ju se bodo pri glasovanju vzdržali, je povedal Franc Trček (ZL) – pomisleke imajo med drugim glede integracije postopkov gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja ter prekvalifikacije soglasij v mnenja, zato bodo vložili več dopolnil.

V NSi-ju menijo, da bi bilo treba legalizacijo nedovoljenih gradenj zaradi obsega problema urediti v ločenem zakonu, je dejal Zvonko Lah (NSi). Opozarjajo tudi, da zakon ne ureja težave glede lastništva zemljišč, po katerih potekajo javne ceste, so pa v zasebni lasti.

Kaj bo z reguliranimi poklici
Novi zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, s katerim bodo regulacijo te dejavnosti in poklicev iz sedanjega zakona o graditvi objektov izločili v poseben zakon, med drugim predvideva opredelitev reguliranih poklicev pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec ter pogojev za opravljanje dejavnosti in pridobivanje licenc.

Poslanci so med drugim opozorili na morebitno nelojalno konkurenco, saj bo po predlogu v Sloveniji pogoj za te poklice izobrazba druge bolonjske stopnje, medtem ko je v nekaterih državah, katerih podjetja konkurirajo na slovenskem trgu, zahtevana nižja izobrazba. Poudarili so tudi, da so krajinski arhitekti potisnjeni na stranski tir.

V svežnju prenove področja je tudi predlog zakona o urejanju prostora, ki pa še ni na poslanskih klopeh, saj ga je vlada zaradi dodatnih usklajevanj potrjevala teden dni pozneje.

Drugo na dnevnem redu
DZ bo po vetu državnega sveta ponovno odločal o noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, ki prinaša nekoliko višjo povprečnino za občine ter letni dodatek za vse upokojence, ter v prvi obravnavi odločal o predlogu novele zakona o socialnem varstvu, ki določa reorganizacijo centrov za socialno delo.