Če se v svetu vse večjih neenakosti ne bomo mogli uspešno spopasti z globalnimi krizami, ne bo mogoče nasloviti izzivov in izkoristiti potencialov partnerstev za trajnostni razvoj najmanj razvitih držav, je opozorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je kot častna govornica nastopila na slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve kategorije najmanj razvitih držav.

Najmanj razvitim državam je treba omogočiti, da se spopadejo s svetovnimi krizami, njihovo opolnomočenje pa je tesno povezano s potrebno reformo mednarodnega finančnega sistema, ki najbolj prikrajšanih ne sme dodatno kaznovati s kopičenjem dolgov in previsokimi obrestnimi merami, je dejala.

Skupna odgovornost za najmanj razvite

Prepričana je, da se bodo razprave na konferenci izkazale za koristne pri preoblikovanju zavez v dejanja, tudi z oblikovanjem novih partnerstev za prihodnost, in tako uresničile skupno odgovornost za najmanj razvite države in celotno človeštvo.

Slovenska predsednica je prepričana, da lahko znanost in tehnološki napredek zagotovita ključne rešitve na vseh področjih trajnostnega razvoja, vendar pa morata biti tesno povezana z etiko. "Prenos tehnologij in znanja je prava pot. Spodbujati moramo lokalne inovacije, raziskave in razvoj," je poudarila.

Partnerstva v digitalni dobi bodo po njenem mnenju pomembna za ohranjanje gospodarske in politične stabilnosti po vsem svetu.

Podprla je akcijski načrt iz Dohe

"Trdno stojim za akcijskim načrtom iz Dohe in njegovim pozivom k povečanju financiranja iz vseh virov za najmanj razvite države, da se podpre razvoj domače digitalne infrastrukture, infrastrukture za podatke in umetno inteligenco. Hkrati moramo vzpostaviti politično okolje, ki bo budno in bo ohranjalo kritični diskurz pri razmišljanju o tveganjih, ki jih prinašajo znanstveni in tehnološki dosežki," je opozorila.

Sorodna novica Tanja Fajon: Moč pravil, ne vladavina moči

"Ukrepati moramo zdaj," je še poudarila v nagovoru zbranim. Akcijski načrt iz Dohe po njenih besedah vsebuje velikopotezne cilje in zaveze za naslednje desetletje in pošilja jasno sporočilo. "Ne smemo biti zadovoljni s formalnimi zavezami, pokazati moramo rezultate," je dejala predsednica in dodala, da mora razviti svet prevzeti svoj del bremena.

Nataša Pirc Musar se skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon udeležuje zasedanja 5. Konference ZN-a o najmanj razvitih državah v Dohi v Katarju. Predsednica bo danes (nedelja) v imenu Slovenije nastopila tudi kot govornica na plenarnem zasedanju.

"Manj razvite države neizmerno cenijo prisotnost"

V posebni izjavi ob zaključku prvega dne konference v Dohi je Nataša Pirc Musar poudarila še, da je bil poleg nje edini prisotni predstavnik katere od držav članic EU-ja poljski predsednik Andrzej Duda, in da "manj razvite države neizmerno cenijo prisotnost" voditeljev članic EU-ja.

Kot je pojasnila, so bile glavna tema pogovorov in njenih dvostranskih srečanj s politiki drugih držav podnebne spremembe. Ob tem so se strinjali, da "se moramo vsi skupaj čim hitreje zavezati k podnebni nevtralnosti in spremembam v načinu življenja".

Bilateralna srečanja

Predsednica republike je imela ob robu konference dvostransko srečanje s katarskim emirjem šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem, s katerim sta potrdila odlične odnose med državama, srečala pa se je tudi z generalnim sekretarjem ZN-a Antoniom Guterresem, so sporočili iz predsedničinega urada.

Soglašala sta, da potrebujemo učinkovit in vključujoč multilateralizem, Nataša Pirc Musar pa je ob tem poudarila, da je Slovenija pripravljena prispevati k doseganju rezultatov, ki bodo resnično transformativni. Pogovarjala sta se še o vojni v Ukrajini in njenih posledicah za manj razviti svet.

Konferenca, ki poteka enkrat na deset let

Konferenca Združenih narodov o najmanj razvitih državah poteka enkrat na deset let, na vsaki se sprejme akcijski načrt, ki opredeljuje cilje in zaveze za naslednje desetletje. Zadnja konferenca je bila leta 2011 v Istanbulu. V leta 1971 ustanovljeno kategorijo najmanj razvitih držav v okviru ZN-a se trenutno uvršča 46 držav.