"Med hude vsesplošne posledice pandemije se je lani vmešala tudi vojna v Ukrajini. Vojna, ki ni bila izzvana. Vojna, ki je nihče, ki je dober človek, ni želel. Vojna, ki ne posega v mladino le tako, da jo prikuje v njihove sobe, temveč jo prežene z domov in jemlje njihova življenja," je na osrednjem dogodku ob obletnici večje ruske agresije na Ukrajino dejala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Poudarila je, da si vojne niso želeli tisti, ki so pribežali iz Ukrajine v Slovenijo. "To je vojna, ki so si jo želeli posamezniki pod vodstvom ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega režima, prepričani, da s tem branijo interese svoje države," je nadaljevala.

Vojno v Ukrajini je označila za poraz človeške družbe in izraz nesposobnosti reševanja sporov po mirni poti, kar je eno izmed temeljnih načel sodobnega mednarodnega prava. V tej vojni pa po njenem mnenju mirno reševanje sporov še ni dobilo priložnosti.

"Ne le kot mati, ki ji ni vseeno za sedanjost in prihodnost sina, in kot nekdo, ki mu je mar za usode nedolžnih, temveč tudi kot političarka terjam, da se vojna ustavi in da Ukrajina dobi tisto, kar ji omogoča Ustanovna listina Združenih narodov. To je suverenost in s tem možnost, da sama odloča o svoji prihodnosti," je dodala.

Taran: Slovenija ima veliko srce

Zbrane je v predsedniški palači nagovoril veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran, prek video nagovora pa tudi žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska.

"Mnogi pravijo, da je bila vojna v Ukrajini presenečenje. Vseeno pa je bila Ukrajina na njo pripravljena," je dejal Taran in dodal, da je Ukrajina zdržala kljub napovedim, da bo ruski agresor v treh dneh zavzel glavno mesto Kijev in nastavil prorusko vlado.

"Zdržali smo zaradi moči ukrajinskega naroda, pa tudi zaradi mednarodne pomoči," je še poudaril in se skupaj z Zelensko zahvalil Sloveniji za vso pomoč Ukrajini. Pri tem je Zelenska izpostavila dobavo reševalnih vozil, šolanje ukrajinskih otrok in projekte za njihovo rehabilitacijo ter organizacijo kotičkov z ukrajinskimi knjigami v številnih knjižnicah. Prav tako je bila Slovenija po njenih besedah med prvimi, ki je priskočila na pomoč v Buči.

"Prejeli smo na tisoče ton humanitarne pomoči, med drugim generatorje in transformatorje. Niste dovolili, da bi Ukrajinci ostali brez elektrike," je dejal veleposlanik in dodal, da je Ukrajina prav tako prejela veliko vojaške pomoči, čeprav tega od Slovenije ni pričakovala. "Slovenija je majhna država, vendar ima veliko srce," je še dodal.

Predsednica republike je na dogodek v predsedniški palači povabila begunke in begunce iz Ukrajine, ki so zatočišče pred vojno našli v Sloveniji, pred dogodkom pa jih je tudi obiskala v nastanitvenem centru v Postojni.

Sorodna novica Ukrajinski veleposlanik: Po vsem trpljenju ne moremo privoliti v pozive k miru za vsako ceno

"Ko poslušaš njihove zgodbe, se zavedaš, kako prav je, da ljudem v stiski pomagamo. Preden sem se poslovila, smo vsi zajokali. Rekla sem jim: danes, ob tej grozljivi obletnici, lahko vsi skupaj jočemo. Ampak jutri naj bo za te otroke ponovno dan za smeh in veselje," je še dodala.

Drugi dogodki ob obletnici

V New Yorku pa bo potekalo izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, od katere se pričakuje sprejem nove resolucije, ki poziva k miru. Zasedanja se bo udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, se bo ob robu udeležila tudi skupne delovne večerje na ministrski ravni z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo.

Med kulturnimi dogodki, s katerimi bodo v Sloveniji zaznamovali tragično obletnico, bosta tudi predpremiera dokumentarnega filma o integraciji mladih ukrajinskih glasbenikov v ljubljanskem Kinodvoru ter pogovor z ukrajinskim pisateljem Markom Livinom pri Pomniku miru na Cerju. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije pa bodo zvečer odprli razstavo Mama, jaz nočem vojne! in Ukrajina pripoveduje.

V petek, na dan, ko bo minilo leto dni od začetka ruske invazije, bo v Ljubljani shod na Kongresnem trgu. Rusija je Ukrajino napadla 24. februarja lani. Vojna je povzročila veliko uničenja in v odhod iz države prisilila več milijonov ljudi. Po podatkih Združenih narodov je bilo doslej ubitih najmanj 8000 civilistov, točnih podatkov za vojake obeh strani pa ni.