Slovenski predsednik Borut Pahor je glede notifikacije ADP-ja na novinarski konferenci po zaključenih pogovorih med predsednikoma izpostavil, da je za Slovenijo bistveno, da sebe razume kot naslednico ADP-ja in da Avstrija Slovenijo razume kot naslednico ADP-ja ter tako tudi ravna, kar po Pahorjevih besedah dokazuje tudi dejstvo, da se deželna oblast na avstrijskem Koroškem posvetuje z uradno slovensko politiko, ko gre za vprašanje zaščite slovenske manjšine.

Je pa avstrijskega predsednika Pahor vprašal, ali lahko pri avstrijskih oblasteh dobi jasnejši odgovor, kaj bi pomenila notifikacija ADP-ja, če bi se Slovenija zanjo odločila. Avstrijski predsednik je ocenil, da je nesporno, da ADP, sploh kar zadeva 7. člen, Avstrijo obvezuje k spoštovanju manjšin in Avstrija to tudi počne. Prav tako je v zadnjih letih po besedah Alexandra Van der Bellna že dokazala, da misli resno z vsemi pravicami slovenske manjšine.

O dolgoletni pereči tematiki slovenske notifikacije ADP-ja sta predsednika govorila v luči nedavnega poziva slovenskemu državnemu zboru (DZ) naj vendarle notificira pogodbo. Več v MMC-jevem intervjuju s koroškim borcem za pravice slovenske manjšine, pravnikom Rudijem Voukom.

Pahor o koroški deželni ustavi
Predsednik Avstrije Van der Bellen je v okviru uradnega obiska Ljubljane s slovenskim predsednikom Pahorjem spregovoril tudi o položaju koroških Slovencev in nemško govoreče skupine v Sloveniji ter mednarodnih temah.

Glede dvostranskih odnosov, ki sta jih predsednika ocenila kot odlične, sta se zavzela za nadaljnjo poglobitev dvostranskega sodelovanja predvsem na gospodarskem področju. O osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške je predsednik Pahor dejal, da gredo spremembe v pravo smer, ne obstajajo pa razlogi za navdušenje in hkrati tudi ne za razočaranje. Po mnenju avstrijskega predsednika gre pri osnutku deželne ustave za zelo dobro formulacijo, kar zadeva slovensko manjšino.

O arbitraži med Slovenijo in Hrvaško
Kar zadeva odločitev arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško je Van der Bellen poudaril, da je odločitev sodišča treba spoštovati. O tem, kaj se bo zgodilo, če Hrvaška razsodbe sodišča ne bo priznala, Van der Bellen sicer ni želel ugibati, je pa dejal, da bo v tem primeru najverjetneje treba začeti na novo. Namen arbitražnega sodišča je na nevtralen in miren način rešiti konflikt, je še pojasnil in dodal: "Avstrija stoji na tem, da je skorajšnjo sodbo treba sprejeti, in upamo, da bosta to storili tudi obe državi".

Pahor pa je ob tem poudaril, da sta se tako Slovenija kot Hrvaška z arbitražnim sporazumom zavezali, da bosta spoštovali odločitev sodišča. Izrazil je pričakovanje, da bo sodišče kmalu sprejelo odločitev. "Ta odločitev, ne glede na izjave hrvaške strani, Hrvaško obvezuje. Gre za mednarodno pogodbo, ki obvezuje Hrvaško. Glede uveljavitve sklepov arbitražnega sodišča ni kompromisov," je odločno poudaril slovenski predsednik.

Tisto, kar je po njegovih besedah mogoče pričakovati, je, da bo prišlo v šestih mesecih do pametne in razumne uveljavitve razsodbe. "Osredotočiti se moramo na to, da na miren in strpen način rešimo to vprašanje, kajti nerešitev bi pomenila, da se vrnemo v čas incidentov, nerešenih vprašanj in zaostrenih odnosov, ne samo med obema politikama, ampak narodoma," je dejal Pahor in dodal, da si tega nihče ne želi.

Obsodba napada v Manchestru
Oba predsednika sta napad v angleškem Manchestru ostro obsodila in izrazila solidarnost z Veliko Britanijo ter svojci in prijatelji žrtev. Poudarila sta, da "nas ti dogodki ne smejo prestrašiti in moramo nadaljevati s svojim načinom življenja". Podprla sta tudi skupen boj proti terorizmu in ekstremizmu.
.

.
Tudi o avstrijskem nadzoru meje
Govorila sta tudi o avstrijskem nadzoru meje med državama in slovenski predsednik je poudaril, da Slovenija ne vidi razlogov, da bi Avstrija po koncu šestmesečnega obdobja nadaljevala nadzor. Po oceni Pahorja zato ne obstajajo utemeljeni razlogi. Oba predsednika sta se glede prihodnosti Evrope zavzela za renesanso Evrope. O aktualnih evropskih vprašanjih, predvsem prihodnosti EU-ja, sta predsednika govorila tudi s študenti ljubljanske fakultete za družbene vede.

Prvi uradni obisk Van der Bellna
Avstrijski predsednik Van der Bellen, ki ga na obisku v Ljubljani spremlja tudi deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, je na prvem uradnem obisku v Sloveniji, odkar je prevzel predsedniški položaj.

Največja naložbenica v Sloveniji
Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije, njena največja naložbenica, Avstrijci pa so na drugem mestu po številu prihodov turistov in nočitev v Sloveniji. Prav tako slovenska severna soseda ostaja najpomembnejše tržišče za Luko Koper, ki je najpomembnejše pristanišče za Avstrijo.

Blagovna menjava med Slovenijo in Avstrijo je lani po podatkih slovenskega statističnega urada znašala 4,7 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal 1,97 milijarde evrov, uvoz pa 2,73 milijarde. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila blagovna menjava vredna dobrih 778 milijonov evrov, od tega je izvoz predstavljal dobrih 321 milijonov, uvoz pa dobrih 457 milijonov.