V soočenju so stališča do predlogov zakona o RTV Slovenija pojasnili predstavniki političnih strank, ki uradno sodelujejo v referendumski kampanji. V oddaji so tako nastopili Tamara Vonta (Svoboda), Matej Tašner Vatovec (Levica), Andrej Hoivik (SDS), Dejan Prešiček (SD), Andrej Magajna (Nova socialdemokracija – NS), Boštjan M. Turk (Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije – NLS) in Marko Balažic (SLS).

Soočenje je vodila Vida Petrovčič, ki je navzoče v uvodu vprašala glede neprimernosti hitrega postopka sprejemanja zakona o RTV Slovenija in potencialne ustavne spornosti, ki jo je pred kratkim v oddaji RTV Slovenija danes in jutri navedel nekdanji premier in ustavni pravnik Miro Cerar.

Neprimernost hitrega postopka? Neustavnost zakona?

"Domnevam, da se bo to zgodilo, da bo zakon šel v ustavno presojo. Menim, da zakon ni neustaven. Od leta 2005 imamo nešteto poskusov spreminjanja zakona o RTV-ju, vsi so se klavrno končali. Tudi g. Cerar, ko je bil še premier, se tega dobro zaveda. Tudi takrat smo se ukvarjali s tem zakonom, tudi takrat nismo prišli daleč," je odgovorila Vonta in dodala, da smo v času, ko glede RTV Slovenija določene "nujnosti zahtevajo nujno ukrepanje".

Hoivik je nadaljeval, da deli mnenje ustavnega pravnika Cerarja. "Pri tej vladi je navada, da po nujnem postopku sprejema zakone, če se spomnimo pri prejšnji vladi so bili nujni postopki za protikoronske pakete. Deset smo jih sprejeli na ta način, ko je bila res kriza – epidemija," je dodal in pristavil, da hitri postopek sprejemanja zakona o RTV od nove vlade nakazuje namen "prevzema RTV-ja". "Kot je dejala ga. Helena Milinković, vodja sindikata, da je to res namen – prevzem RTV-ja za potrebe vladajoče koalicije," je sklenil in dodal, da so v SDS-u mnenja, da gre za neustavnost zakona, saj se bo naenkrat "obglavilo celo vodstvo".

"G. Cerar pozablja na okoliščine in na razloge, zakaj je ta zakon nastal. Dejanski prevzem se je zgodil pod Janševo vlado, ko se je nezakonito odstavilo nadzorne svetnike, ko se je nezakonito odstavilo direktorico TV-ja, kar je upravno sodišče vrnilo nazaj v prejšnje stanje, in ko je parlamentarna večina predlagala programske svetnike, ki so bili popolnoma po svoji podobi, samo predstavniki SDS-a in NSi-ja," pa je povedal Tašner Vatovec in dodal, da je bil zakon predlagan po nujnem postopku, ker se mudi, preden se institucija javne RTV zruši sama vase "zaradi posegov politike, cenzuriranja novinarjev, določenih oddaj". Predlagani zakon umika vso politiko iz RTV-ja, je sklenil.

M. Turk je dejal, da "se g. Cerar zaveda, da gre Slovenija čez Rubikon". Vlada po njegovih besedah izvaja politiko, ki je nikjer v Evropi ne najdemo. "Ta politika je, da se vse odreže na hitro, sprejemati zakon po hitrem postopku brez širše javne razprave, vprašati se moramo, kako je to mogoče, zakaj se ljudi nič ne vpraša? Sprejema se zakon, kjer bo res prišla politika noter," je dodal M. Turk in pristavil, da gre "za manever, s katerim si želi politika prilastiti RTV Slovenija".

"Rad bi povedal, da RTV ni zgolj informativni program, o katerem se venomer pogovarjamo. RTV je največji kulturni zavod, ki ga v Sloveniji imamo. Mislim, da če se bo zamenjal generalni direktor, bo Big band še vedno dobro igral, simfonični orkester bo deloval brez problema, otroški in preostali programi tudi," je poudaril Prešiček in dodal, da je nujni postopek eden od zakonitih postopkov, ki jih državni zbor ima, zato sam ne vidi nobene nezakonitosti. "Prej je imela politika na 21 od 29 programskih svetnikov, ki odločajo o tem, kdo bo generalni direktor, neposreden vpliv. Tokratna vlada se je odločila, da se v to ne bo vmešavala, da niti enega ne bo vlada postavila," je sklenil.

"S profesorjem Cerarjem se strinjam, da moramo vedno, ko spreminjamo zakonodajo, ki je takšnega pomena, ki se tiče vseh nas, ravnati izjemno previdno. Ne morem se znebiti občutka, da smo priča lomastenju pod pretvezo enega in drugega, ki nas je na koncu pripeljala v to, da se moramo odločati in ideološko postavljati na eno ali drugo stran," pa je povedal Balažic in nadaljeval, da imamo zdaj idealno priložnost za "korak nazaj". "Zamegljuje se imenovanje programskih svetnikov, jemlje se moč političnim strankam in se jo prestavlja na vlado. Polovica organov, ki so bili arbitrarno izbrani, je neposredno ali posredno v rokah imenovanja vlade, tako da o depolitizaciji praktično govoriti ne moremo," je bil kritičen Balažic.

Magajna pa je prepričan, da cilj zakona o RTV-ju ni "demokratizacija pod krinko civilne družbe, ampak zamenjati obstoječe kadre". Dejal je, da je to "popolnoma jasno", saj se bo politika še kako mešala v imenovanja programskih svetnikov z organizacijami civilne družbe. "Celo raje vidim, da so prisotne stranke, da točno vemo. Naj bo po načelu enakopravnosti, toliko in toliko predstavnikov opozicije kot pri odborih v parlamentu, naj drug drugega nadzirajo. Tako bomo prišli do tega, da ne more ena opcija prevzeti," je poudaril in dodal, da je dobrih rešitev za zaplet veliko, a do njih se ne da priti po hitrem postopku. Zakon bi morali sprejeti z dvotretjinsko večino v DZ-ju, ne pa z navadno, je sklenil.

27. november

Referendumski trojček, na katerem bodo volivke in volivci odločali tudi o usodi zakona o RTV Slovenija, bo v nedeljo, 27. novembra.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.