Medtem glede regresa za upokojence še niso dokončno dogovorjeni. A tokrat so se po njenih navedbah strinjali, da ni prav, da pri upokojencih veljajo varčevalni ukrepi. Če bi regres ostal v petih višinah, bi bilo tako, je pojasnila.

Bratuškova verjame, da bodo v koaliciji v kratkem uskladili zakon o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019. Vlada ga bo po njenih navedbah obravnavala predvidoma prihodnji četrtek.

Predsednica SAB-a se strinja, da so v časovni stiski. "Škoda. Lahko bi začeli malo prej delati in bi bilo morda lažje. A prihodnji četrtek je naša skupna naloga, da zakon na vladi sprejmemo in ga pošljemo v DZ," je dejala in izrazila upanje, da bo koalicija novelo zakona v DZ-ju potrdila s pomočjo "zunanje partnerice Levice".

Denar naj najde Bertoncelj
Odgovor na vprašanje, kje bodo v skladu s posameznimi zahtevami dobili denar za vse skupine, Bratuškova prepušča ministru za finance Andreju Bertonclju, ki je po njenih navedbah obljubil, da bo to, o čemer se zdaj pogovarjajo, umestil v čistopis zakona. "Ko bomo imeli na mizi naslednjo različico zakona, bo znanega kaj več. A jaz sem optimistična," je pristavila.
LMŠ in SD brez besed
V LMŠ-ju in SD-ju predloga novele zakona ne komentirajo. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je pojasnil, da s predlogom podrobno ni seznanjen in ga zato tudi ne more komentirati. Je pa povedal, da se je glede proračuna s Šarcem pogovarjal že pred nekaj dnevi. Iz poslanske skupine DeSUS-a pa so dodatno sporočili, da so dozdajšnji pogovori pokazali na potrebo po nadaljnjem medstrankarskem in vladnem usklajevanju.
Levica: Smo socialna stranka
Vodja poslancev Levice Luka Mesec je v izjavi za medije pojasnil, da z zadnjim predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna ni bil uradno seznanjen, zato ga težko konkretno komentira. "Sicer pa so naša izhodišča jasna. Levica je socialna stranka, to bo branila pri usklajevanju zakona," je poudaril.

O plačah in varčevanju v javnem sektorju bi se po njegovih besedah vlada morala najprej sporazumeti s sindikati, sicer ne more računati na njihovo podporo. "Bomo pa predvidoma v naslednjem tednu začeli resne pogovore o tem," je pojasnil. Nasprotujejo tudi rezom v socialni politiki. "Vztrajamo pri tem, da smo socialna stranka," je dodal.
NSi: Nedopustno in sramotno
"Iz medijev smo izvedeli, da namerava vlada močno zmanjšati socialne transferje in prejemke za družine, kot na primer ukinitev dodatka za velike družine, ukinitev otroškega dodatka posameznim dohodkovnim razredom in višanje cenzusa za pridobitev državne štipendije, kar je nedopustno in v času gospodarske rasti tudi sramotno," je v izjavi za medije dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic.

Poudarila je, da je treba finančne rezerve poiskati drugje, in spomnila na 1,3 milijarde evrov davčnega dolga, ki čaka, da ga država izterja od davčnih neplačnikov. "Prva zadeva, ki jo bo ta vlada naredila, pa bo očitno poseg na področje, ki prizadene družine, starejše, invalide, otroke ... najranljivejše v državi," je navedla.

V NSi-ju so pričakovali, da bo vlada ob dobri gospodarski rasti sprostila še zadnje varčevalne ukrepe, ne pa jih zategnila. Dimičeva je ocenila, da se bodo družine in starši temu gotovo uprli, "pa tudi, če bo treba stopiti pred vladno palačo". Po njenih besedah je nekaj namreč hudo narobe s takšnimi vladnimi predlogi v času gospodarske rasti.

Ob tem je dodala tudi, da je NSi ravno v torek v parlamentarni postopek vložil predlog zakona, s katerim želijo pomagati starejšim ženskam, ki imajo nizke dohodke in so po podatkih statističnega urada ena izmed najbolj socialno ranljivih skupin.

Kaj piše v zakonu
Ministrstvo za finance je namreč v predlogu, ki ga je minister v torek predstavil koalicijskim članom odbora DZ-ja za finance, predvidelo več ukrepov za zmanjševanje pravic na področjih socialne in družinske politike.

Kot izhaja iz osnutka predloga novele zakona, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, bo zaradi dogovorjenega zvišanja povprečnine v letu 2019 potrebnih dodatnih 32,5 milijona evrov, zaradi uskladitve pokojnin pa še sedem milijonov evrov. Te se bodo namreč tudi prihodnje leto uskladile dvakrat, pri čemer bo višina jesenske uskladitve odvisna od gospodarske rasti. Dodatnih šest milijonov evrov odhodkov bo nastalo v proračunu tudi zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada, ustanovljenega za razvoj nevladnih organizacij.

Ker bi se zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zaradi sprostitve določenih pravic lahko izdatki toliko povečali, da Slovenija ne bi več sledila fiskalnim ciljem, h katerim se je zavezala celo na ustavni ravni, se z osnutkom predloga novele zakona določajo tudi ukrepi, ki obseg izdatkov za leto 2019 zmanjšujejo. Če bodo vsi v zdajšnjem osnutku zapisani ukrepi potrjeni, se bodo izdatki zmanjšali za nekaj več kot 160 milijonov evrov.

Med drugim predlog predvideva, da prihodnje leto pravica staršem do dodatka za veliko družino ne pripada. S tem bi lahko privarčevali 11 milijonov evrov.

Dodatnih 20 milijonov evrov bi lahko privarčevali, če bi v sedmem in osmem dohodkovnem razredu ukinili izplačevanje otroškega dodatka, še skoraj 10 milijonov evrov pa z omejitvami, vezanimi na socialni status pri državnih štipendijah. Do konca leta 2019 naj se ne bi usklajevali transferji posameznikom in gospodinjstvom, prav tako bi ohranili zgornjo mejo pri nadomestilu za delavke na porodniškem dopustu. S prvim ukrepom naj bi privarčevali 16 milijonov evrov, z drugim 40 milijonov evrov.

Predvideno je tudi podaljšanje omejitve izplačevanja delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, o čemer se pogovarjajo tudi s sindikati javnega sektorja. Od tega ukrepa si avtorji osnutka predloga novele zakona obetajo kar 60 milijonov evrov prihranka.