Medtem ko je po delnih neuradnih podatkih DVK-ja prvouvrščeni po številu glasov, Milan Zver, svoji stranki prinesel "le" malo več kot polovico vseh glasov (prednost mu je dalo 57.253 volivcev od 98.087, kolikor jih je glasovalo za stranko) in je Lojzetu Peterletu preferenčni glas namenila slaba polovica vseh volivcev liste NSi+SLS, pa sta (sicer neizvoljena) Jože Mencinger in Zmago Jelinčič Plemeniti bolj ali manj sama zaslužna za večino glasov, ki sta jih dobili njuni stranki.

Mencingerju je preferenčni glas namenilo 21.022 volivcev (sama stranka PS pa jih je dobila le pet tisoč več), številko pred Jelinčičevim imenom pa je obkrožilo dobrih 12.000 ljudi, kar predstavlja 77,7 odstotka volivcev stranke SNS. Tudi Jelko Kacin, ki se mu je evropski poslanski sedež v tretje izmuznil, je dobil večino glasov svoje liste Konkretno (14.224 od 19.205), kar sicer ni tako presenetljivo, saj je Kacin kandidiral s podporo volivcev na samostojni listi.

Šulinova dobila manj preferenčnih glasov od petih svojih sokandidatov
Po drugi strani pa se je s tretjega mesta na listi SDS-a v EP prebila tudi Patricija Šulin z dobrimi tisoč preferenčnimi glasovi, s čimer se je uvrstila na 31. mesto med 118 kandidati za Evropski parlament in je po številu preferenčnih glasov daleč za vsemi drugimi izvoljenimi poslanci. Preostalih sedem se je, kot smo že poročali, v EP namreč prebilo ravno po številu preferenčnih glasov. Zanimivo je tudi to, da so (poleg izvoljenih Zvera in Romane Tomc) pred Šulinovo po številu preferenčnih glasov še trije SDS-ovi kandidati: Andrej Šircelj (1.765), Damijan Terpin (1.222) in Anže Logar (1.143).

Precejšnje presenečenje volitev je bila tudi izvolitev Tanje Fajon, ki v nasprotju z Zverom, Peterletom, Šoltesom in Vajglom ni bila na listi prva. SD je, kot je znano, dobil osem odstotkov oz. dobrih 31 tisoč glasov. Od tega jih je samo Fajonova dobila 11.422, prvi na listi in predsednik stranke Igor Lukšič pa skoraj pol manj, 6.681.

Predsednik SLS-a z osmega mesta na listi v EP
Nekaj nemira so izidi vnesli v odnose med "združenima" SLS-om in NSi-jem. Skupno so namreč dobili 65.265 oz. 16,56 odstotka vseh glasov, pri čemer jih je šla skoraj polovica Peterletu (31.596 glasov oz. 48 odstotkov), 7.773 pa Francu Bogoviču, ki je bil na listi zadnji, osmi. Po številu preferenčnih glasov je tako prehitel drugega na listi, Aleša Hojsa (1.541 preferenčnih glasov), kot tudi predsednico NSi-ja (in sedmo na listi) Ljudmilo Novak (5.816) in si zagotovil sedež v Bruslju, kar pa je vznejevoljilo predvsem Hojsa in Novakovo, ki sta v nedeljo po objavi vzporednih volitev že omenjala, da bodo "v stranki preučili", koliko glasov je k skupni listi sploh prispeval SLS.

Leto 2004: preferenčni glas v Bruselj popeljal Pahorja
Na prvih slovenskih volitvah v Evropski parlament so bili s preferenčnimi glasovi izvoljeni Lojze Peterle (NSi) z 79.472 glasovi, sledili pa so Jelko Kacin (LDS) s 55.798 preferenčnimi glasovi, Miha Brejc (SDS) s 45.992 glasovi in Borut Pahor (takrat ZLSD) s 27.385 glasovi. Prvi trije so bili nosilci liste, zato preferenčni glasovi niso ničesar spremenili, so pa preferenčni glasovi v Evropski parlament pripeljali Boruta Pahorja, ki je bil na listi sedmi.

2009: Prvi na listi, prvi v parlament
Pred petimi leti pa se v Bruselj zgolj na podlagi preferenčnih glasov ni prebil nihče. Vsi izvoljeni so jih sicer dobili največ, a so bili obenem tudi nosilci liste oz. nanjo uvrščeni kot drugi. Leta 2009 so bili tako izvoljeni: nosilec liste NSi-ja Lojze Peterle (43.499 preferenčnih glasov), prva dva na listi SD-ja Zoran Thaler (38.849), ki je zaradi suma sprejemanja podkupnine pozneje odstopil - nadomestila ga je Mojca Kleva Kekuš -, in Tanja Fajon (12.947 preferenčnih glasov), prva dva na listi SDS-a Milan Zver (70.044) in Romana Jordan (8.422), Ivo Vajgl, ki je bil prvi na listi Zaresa (21.031 preferenčnih glasov), ter Jelko Kacin na listi LDS-a (36.868 glasov).

Pozneje je SDS zaradi povečanja števila poslancev EP-ja po sprejetju Lizbonske pogodbe dobil še eno poslansko mesto, ki ga je zasedla Zofija Mazej Kukovič. Števila glasov sicer ni mogoče neposredno primerjati, saj je bila volilna udeležba na prejšnjih dveh volitvah malce višja, 28-odstotna.