Vsaj tako gre sklepati po današnji skupni seji dveh parlamentarnih odborov - za pravosodje in za notranje zadeve, v katerih so takšen sklep sprejeli soglasno in tako rekoč brez razprave.

Zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov so ta trenutek v Sloveniji kar štirje novinarji v kazenskih ali predkazenskih postopkih. Po besedah Mihe Kordiša (ZL) zato, ker veljavna zakonodaja novinarjem ne omogoča opravljanja ključne naloge, t. i. "psov čuvajev".

Novinarska svoboda bo kljub vsemu omejena
Pravosodni minister Goran Klemenčič je napovedal, da že pripravljajo novelo kazenskega zakonika, ki pa pri zavarovanju novinarjev ne bo šla tako široko, kot si želi Društvo novinarjev Slovenije (DNS). "Po predlogu naj se ne kaznuje oseba, ki javnosti razkrije očitno protipraven poseg države v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali zlorabo pooblastil državnih organov oziroma služb," je pojasnil.

To je po mnenju društva novinarjev občutno preozko. "Naš predlog je, da objava podatkov, ki so v javnem interesu, ni kazniva," pravi Špela Stare.

Poslanke in poslanci se tako rekoč niso oglasili - z izjemo Petra Vilfana (ZaAB). Neodgovorno od tožilstva je, da novinarjem ne priznava višje stopnje varstva svobode govora, je dejal Vilfan: "Za objavo podatkov, ki niso pridobljeni s kaznivim dejanjem, ne bi smeli odgovarjati," je prepričan ta.

Nedopusten pritisk na tožilstvo
Predstavnikov tožilstva na sejo ni bilo. Kot je pisno pojasnil generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ker ne morejo sodelovati pri obravnavanju konkretnih, na sodišču odprtih zadev.

Fišer je še opozoril, da bi bilo sprejetje sklepa, kot ga je predlagala Združena levica (ZL), da se nemudoma poišče rešitve, ki bodo preprečile nadaljevanje kazenskih postopkov, ki proti novinarjem že potekajo, nedopusten pritisk na tožilstvo.