Novinar Dnevnika Primož Cirman je tako na okrogli mizi opozoril, da se s krizo poleg političnega povečuje tudi ekonomski pritisk na novinarje. Kot je dejal, se zlasti mladi novinarji soočajo z vse slabšimi pogoji dela in postajajo nekakšni novodobni sužnji. Izpostavil je posebej težak položaj samostojnih novinarjev, ki v boju proti pritiskom ne morejo računati na pomoč medijske hiše.

Gostja okrogle mize je bila tudi vodilna pravnica pri nevladni organizaciji MLDI (Media Legal Defence Initiative) Nani Jansen, ki je izpostavila pomen boja novinarjev zoper vse oblike pritiska na svobodo izražanja. Po njenem mnenju bi morali novinarji več pozornosti nameniti težavam, ki pestijo novinarske kolege, in o njih poročati.

Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je dejala, da si vse vlade prizadevajo skriti informacije, pri tem pa se zatekajo k pojasnilu, da ščitijo nacionalni interes. Poudarila je, da je pravica do obveščenosti človekova, ne le državljanska pravica. Opozorila je tudi na pomen civilne družbe pri uveljavljanju pravice do obveščenosti.

Novinarka Dela Anuška Delić je spomnila na nevarnost legalizacije pritiskov na novinarje. Po njenih besedah aktualna zakonodaja preveč ščiti državne institucije, gospodarske družbe in posameznike pri njihovih poskusih utišanja novinarjev, ko ti objavijo informacijo v javnem interesu in razkrijejo nepravilnosti v delovanju sistema. Znano je, da se je sredi oktobra začel predobravnavni narok zoper Delićevo, ki ji tožilstvo očita, da je izdala tajne podatke Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ko je pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS.

Sodelujoči na okrogli mizi so še opozorili, da kazensko preganjanje novinarjev zaradi domnevnega razkritja tajnih podatkov nikakor ne more biti način varovanje državnih skrivnosti in pravic prizadetih, grožnja z zaporno kaznijo pa je pregrob poseg v svobodo izražanja.