Po besedah Prelesnikove so te informacije javne samo za vodilne v družbi, ne pa tudi za druge zaposlene. "V praksi imamo največ težav z novimi zavezanci (ki nočejo sprejeti nove ureditve) in organi širšega javnega sektorja (npr. DUTB, Banka Slovenije, javni zavodi s področja šolstva - zlasti Državni izpitni center -, AKOS)," je navedla.

Na uradu informacijskega pooblaščenca je trenutno zaposlenih 29 ljudi in včasih bi si želeli tudi več pristojnosti, saj se nanje ljudje velikokrat obračajo z vprašanji, ki ne sodijo v njihovo pristojnost, je pojasnila.
Še vedno največ pritožb dobijo zaradi t. i. molka organa - ko torej organ v zakonskem roku 20 delovnih dni na zahtevo prosilca ne odgovori. "Molki organov so po mojem mnenju nedopustni - od sprejema zakona je namreč minilo že več kot 10 let in državljani utemeljeno pričakujejo, da so se organi zavezanci sedaj s svojimi dolžnostmi popolnoma seznanili," je prepričana.

Na vprašanje, zakaj ni tako dejavna na družbenih omrežjih, pa je pojasnila, da predstojniki organov izražajo mnenja teh organov, za kar pa družbena omrežja niso primerna. "Smo pa javnosti na razpolago preko osebnih obiskov, telefona (vsakodnevna dežurstva dopoldan in popoldan), e-pošte, osvežujemo spletno stran - vsi naši pisni izdelki so na razpolago tam," je navedla.