Z novim rebalansom proračuna namerava vlada zmanjšati skupne odhodke za 25 milijonov evrov. Kot je po seji vlade dejala premierka Alenka Bratušek, je bil proračun za leto 2013 načrtovan povsem nerealno, kar po njenem mnenju dokazuje tudi proračunski primanjkljaj, ki je do konca maja dosegel 1,1 milijarde evrov, kar je 130 milijonov evrov več od načrtovanega za celo leto.

Po mnenju premierke je prejšnja vlada nerealno načrtovala tako prihodke kot odhodke. Prihodki se krepko znižujejo, pa čeprav je vlada upoštevala zvišanje DDV-ja s 1. julijem. Poleg zvišanja DDV-ja sicer z rebalansom niso predvideni nobeni novi dodatni ukrepi, je zagotovila Bratušek.

Zaradi napačne ocene prejšnje vlade je bilo potrebnih tudi kar nekaj prerazporeditev pri odhodkih, predvsem za odplačevanje obresti in pokojnine, je dejala. Za pokojnine je tako treba z rebalansom zagotoviti dodatnih 145 milijonov evrov. "Ne vem, kako so načrtovali pri pokojninah, morda znižanje; mi se za to nismo odločili, zato je bilo treba zagotoviti dodatnih 145 milijonov evrov," je dejala premierka.

Proračunski primanjkljaj je tako predviden pri 4,4 odstotka BDP-ja, kar je 1,6 odstotne točke več od doslej načrtovanega. Po zagotovilih državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar je to skladno s primanjkljajem, predvidenem v programu stabilnosti.

Ministri delno zadovoljni
Kot so pred sejo vlade povedali nekateri ministri, je rebalans takšen, da še omogoča delovanje ministrstev. Kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da se kohezijski projekti celo pospešujejo, čeprav se sredstva za njegovo ministrstvo zmanjšujejo. "Pričakujem, da bom samo v prihodnjih dveh mesecih podpisal za 200 milijonov evrov novih pogodb," je dejal Židan. Končno smo prišli do tega, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo ves kohezijski denar koristno uporabljen za nujno potrebne projekte, je dejal minister. "Kmetijskemu ministrstvu se zmanjšujejo predvsem sredstva za materialne stroške, delovanje slovenskega kmetijstva bo potekalo nemoteno."

Zunanje ministrstvo bo po rebalansu lahko končalo leto. Kot je dejal minister Karl Erjavec, so imeli do današnje seje še nekaj pogovorov z ministrstvom za finance, tako da jim je del sredstev "uspelo pridobiti nazaj". Vseeno bo treba nekatera plačila članarin prenesti na zadnji dan leta ali v prihodnje leto, je dejal Erjavec. Kot predsednik DeSUS-a pa je dejal, da v predlogu rebalansa ni predvidenega znižanja pokojnin. "Se bo pa odprla ta razprava, ko bomo pripravljali proračun za leto 2014, a je stališče DeSUS-a jasno - na znižanje pokojnin ne bomo pristajali," je dejal.

Rebalans pa ne bo vplival na delo pravosodnega ministrstva, je zagotovil minister za pravosodje Senko Pličanič. Napovedal je, da bo zaradi racionalizacije sicer manj investicij, a zagotavlja, da ne bodo ogrožene ključne investicije, kot je nova sodna stavba, nov zapor in podobno.

Ministrstvo za zdravje bo ob 21 milijonov evrov, minister Tomaž Gantar pa je dejal, da bodo kljub temu glavne projekte lahko peljali naprej, čeprav bo pri nekaterih nastal manjši zamik. "Mislim, da bomo lahko, vsaj tako mi zagotavljajo tudi moje službe, glavne projekte, ki so predvideni, peljali naprej," je dejal. Dejal je, da je v omenjenih 21 milijonih evrov med drugim vključen zamik koriščenja evropskih sredstev.

Gantar je še poudaril, da se iz naslova financiranja ministrstva za zdravje ne financira zdravstvena dejavnost, in dodal, da ministrstvu letos za investicije ostane nekaj več kot 70 milijonov evrov.

V rebalansu tudi dobra milijarda za banke
Kot je za Radio Slovenije poročala Zdenka Bakalar, bo treba z novim rebalansom zagotoviti dodatne milijone za obresti in pokojnine. Z rebalansom bo vlada zarezala predvsem v naložbe, medtem ko znižanje plač javnim uslužbencem že velja, pa bo od julija višji tudi DDV. Nekaj sprememb področnih zakonov za znižanje izdatkov pa bo vseeno morala še pripraviti.

V rebalansu je tudi dobra milijarda za banke. Zato bo javnofinančni primanjkljaj letos izreden, blizu osem odstotkov BDP-ja. Vlada se je težkega stanja v proračunu lotila z znižanjem plač javnemu sektorju in po vseh ministrstvih oklestila naložbena sredstva.
Zateg davčne zanke in rez naložb
Zato je pri krčenju najbolj na udaru infrastrukturno ministrstvo, pa še kmetijsko, zlasti njegov okoljski del, in gospodarsko. Ker so bila sredstva za naložbe povezana z evropskimi projekti, je jasno, da bo torej tudi prilivov iz evropskega proračuna manj. Zato pa bo treba za pokojnine zagotoviti še dodatnih 140 milijonov in tolikšno vsoto tudi za obresti. Letos bo treba samo za obresti odšteti 837 milijonov evrov.
Če je bilo pri prejšnji vladi v ospredju zniževanje odhodkov, pa zdajšnja precej stavi na višje davke. Več prilivov naj bi zagotovil višji DDV od prvega julija, tudi ukrepi zoper sivo ekonomijo naj bi prispevali k izboljšanju prihodkovne strani.
Dva davčna zakona sta še v pripravi na srečke in sladke pijače, drugo leto pa nas čaka davek na nepremičnine in pa zaustavitev zniževanja stopnje davka od dobička podjetij. Skratka proračunske težave bo vlada najprej reševala z zvišanjem primanjkljaja, ta bo skoraj 1,6 milijarde, potem z dodatnimi davki in nato še z rezanjem postavk za investicije po vseh ministrstvih.