V pogovoru za Radio Ognjišče je Zore povedal, da na svoje dosedanje delo gleda s hvaležnostjo, v prihodnost pa z upanjem, da je Bog tisti, ki bo pošiljal ljudi s potrebnimi sposobnostmi, "da bomo lahko skupaj uresničevali osnovni načrt, ki je prinašati ljudem sporočilo odrešenja".

"Kajti če tega ne prinašamo, potem so vse druge stvari predstava za medije ali podatki za arhive, človeku samemu pa ne služijo," je dejal in dodal, da si želi imeti pred očmi človeka in odkrivati njegove potrebe v vsakdanjem življenju.

Na vprašanje, ali je mogoče povleči vzporednice med službo provinciala frančiškanov, ki mu je z današnjim imenovanjem za nadškofa prenehala, in službo nadškofa, odgovarja, da imata obe službi temeljno potezo, to je, da gre pri obeh za služenje. Je pa služba nadškofa po njegovem mnenju bolj izpostavljena in prinaša večjo odgovornost.

Pri tem novi nadškof poudarja zlasti potrebo, da sta obe službi prav služenje. "Če namreč pozabimo na to, potem zganjamo oblast, smo avtoriteta, nismo pa predstojniki v pravem pomenu," je dejal. Dodal je, da tudi Jezus noge učencem ni umil zaradi lepšega, "ampak ker naj bi bil prvi vsem služabnik".

Pri delu v nadškofiji 36. škof ljubljanske škofije (prvi iz reda frančiškanov) veliko upanje polaga v svoje sodelavce in duhovnike: "Vem namreč, da sam ne morem nič. Duhovniki so namreč tam, kjer Cerkev živi svoje življenje, in vedo, kaj ljudje pričakujejo."

Poleg sodelovanja z duhovniki si želi tudi sodelovanja z laiki in tistimi, ki ne izpovedujejo krščanstva. "Navsezadnje vsi živimo v istem prostoru in si želimo, da bi bil ta prostor prijazen za vsakega posameznika," je pojasnil Zore.

Dejal je še, da je Slovenija lepa in ima krasne ljudi: "Pomembno je samo, da te ljudi in njihove sposobnosti začnemo usmerjati v graditev dobrega in da začnemo skupaj iskati skupno dobro. Prenehati se moramo bati drug drugega in si nasprotovati."

Dolgoletni kaplanski staž
Stanislav Zore je zrastel v kmečko-delavski družini v Selah pri Kamniku. Oče je bil rudar v rudniku krede v Črni v Tuhinjski dolini, mama pa se ukvarjala s štirimi otroki in kmetijo. "Gledano z današnjimi očmi smo takrat revno živeli. Ko pa se z bratom in sestrama spominjamo otroških let, vidimo, kako so bila lepa. Bila so polna veselja, igre, pa tudi dela na kmetiji," je dejal za oktobrsko številko revije Ognjišče.

Po gimnaziji v Kamniku je opravil noviciat in se vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani. Po posvečenju je bil kaplan in sam zatrjuje, da ima dolg kaplanski staž: "Najprej sem bil štiri leta kaplan v Šiški, nato sem bil kot pater na Brezjah kaplan v Mošnjah, kot pater na Sveti Gori pa kaplan v Solkanu … In to dvakrat. Zlepa nima nihče tako dolgega kaplanskega staža v provinci kot jaz," se je pošalil za Ognjišče. Zdaj je že drugi mandat provincial slovenskih frančiškanov.

Rode: Zore bo kos nalogi
Novoimenovanemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Stanetu Zoretu je čestital tudi kardinal Franc Rode in mu obljubil "duhovno bližino in molitven spomin pri Gospodovem oltarju". Rode meni, da so pričakovanja vernikov in slovenske javnosti zelo velika, zato bo Zoretovo pastirsko poslanstvo toliko težje, a bo Zore kos tej nalogi.

"Več kot leto dni čakanja na novega nadškofa v Ljubljani, nakopičena nerešena vprašanja, velika pričakovanja vernikov in slovenske javnosti postavljajo novega pastirja pred izjemno težke naloge. Prepričan sem, da bo Stane Zore, ki ga že dolgo poznam in cenim, kos tej zahtevni nalogi," je v izjavi navedel Rode.

Dialog z novo vlado
Rode je pozneje v pogovoru z dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok povedal, da bi morala biti ena prvih nalog novega nadškofa dialog med slovensko Cerkvijo in novo vlado Mira Cerarja ter sploh s slovensko politično "klaso".

"Mislim, da je bil ta dialog zadnja leta prekinjen zaradi različnih okoliščin, ki jih ne gre omenjati. Dialog med vlado, politiko in Cerkvijo ter drugimi cerkvenimi skupnostmi je ena prvih nalog slovenske Cerkve. Znotraj slovenske Cerkve ne vidim večjih težav. Nekaj se je izražalo kot nekakšen upor proti hierarhiji ali kot nezadovoljstvo zaradi določenih potez. Vemo, kaj se je zgodilo v Mariboru, in neko razočaranje je nad vsem tem," je povedal Rode.

Opozoril je še, da to pač ni vprašanje in težava ljubljanske nadškofije, saj pri tem ni imela nič. Glede novega mariborskega nadškofa, ki ga Vatikan še ni imenoval, je Rode povedal, da je v Mariboru kup težav, tudi glede lastništva cerkvenih nepremičnin, ki še ni rešeno. Morebitne rešitve pa naj bi prihajale iz Avstrije.

"Zato je treba počakati, da se zadeve rešijo in razčistijo, nato pa naj sledi novo imenovanje nadškofa. Za novega nadškofa bi bilo preveliko breme, če bi se moral soočiti z vsemi temi zelo zapletenimi težavami. Ne bi bilo tudi dobro, da se ga bremeni s preteklostjo, ki je bila zgrešena in napačno zastavljena. Vatikan čaka, da se te težave rešijo, in novi nadškof bo na očiščenem terenu in z rešenimi težavami nastopil svojo službo," je še razložil Rode.

Stres obljubil molitveno podporo
"Novega ljubljanskega nadškofa metropolita Staneta Zoreta iskreno pozdravljam, mu toplo čestitam in mu iz vsega srca voščim obilnega Božjega blagoslova pri njegovem odgovornem poslanstvu," je v izjavi zapisal upokojeni ljubljanski nadškof Stres in dodal, da bo Zoreta pri vseh njegovih prizadevanjih spremljala njegova molitvena podpora.

Štuhec: Imenovanja frančiškana je bilo pričakovano
Teolog Ivan Štuhec je povedal, da je pričakoval, da bo novi ljubljanski ali mariborski nadškof postal kdo izmed frančiškanov: "Frančiškani so ubožni red, in če je Vatikan hotel postaviti kakšno znamenje v Cerkev na Slovenskem, potem je bilo pričakovati, da bo za nadškofa imenoval frančiškana."

Patra Staneta Zoreta posebej dobro ne pozna, se mu pa zdi dobro, da je bil izmed kandidatov (tudi frančiškanskih), katerih imena so krožila v javnosti, izbran nekdo, "ki ni veljal ravno za velikega favorita".

To po Štuhčevih besedah tudi pomeni, da je bil Zore imenovan "brez kakšnih ozadij sivih stricev". Kot namreč pojasnjuje, se je v postopku iskanja novega ljubljanskega nadškofa pojavljalo precej lobiranj za eno ali drugo osebo.

Glede imenovanja mariborskega nadškofa pa je tudi Štuhec prepričan, da ga še ne bo tako kmalu. "Mariborski nadškof po mojem mnenju ne bo imenovan, dokler na relaciji mariborska nadškofija-upniki ne bo nekega zavezujočega dogovora," je dejal Štuhec.

Premierjeva čestitka
Zoretu je za imenovanje čestital tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je izrazil upanje, da bodo "s tvornim dialogom uspešno sodelovali, in v času, ki je prežet z raznoraznimi izzivi, skupaj iskali rešitve v dobro vseh nas". Popoldne pa je Zoretu po telefonu čestital tudi predsednik republike Borut Pahor.

Kdaj bo umestitev, še ni natančno znano
Imenovanju novega nadškofa sledi umestitev, ki običajno poteka v stolnici nadškofije. Po prebrani papeževi buli o imenovanju novega nadškofa umesti apostolski nuncij.

Nadškof prejme palico, znamenje škofovske službe, sede na škofovski sedež, nato pa vodi evharistično bogoslužje, pri katerem sodelujejo škofje, duhovniki in verniki iz domovine in tujine. Običajno so navzoči tudi predstavniki civilne oblasti, diplomatskega zbora in javnega ter kulturnega življenja.

Tri mesece po prevzemu škofije je metropolit dolžan papeža prositi tudi za palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Gre za ovratnico iz bele volne, pretkano s črnimi križi.

Ljubljanska nadškofija brez nadškofa že 14 mesecev
Ljubljanska nadškofija je bila brez nadškofa od konca lanskega julija, ko je papež Frančišek sprejel odpoved takratnega nadškofa Antona Stresa in takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška. V vmesnem obdobju je ljubljansko nadškofijo vodil apostolski administrator in novomeški škof Andrej Glavan.

Po mnenju poznavalcev dolgotrajno imenovanje nadškofa ni nenavadno, še posebej ne v razmerah, v kakršnih se je znašla mariborska nadškofija, z njo pa celotna Cerkev v Sloveniji.