Spomenik bazoviškim junakom je na začetku letošnjega leta dobil status kulturnega pomena, kar je podlaga, da bi v prihodnje lahko postal spomenik državnega pomena. "Na tem kraju moramo biti ponižni, ker nam spomin na bazoviške žrtve pripoveduje o tem, kako krhek je mir in kako šibka je človečnost, ko zapihajo vetrovi sovraštva," je v govoru na osrednji slovesnosti dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. A po njegovih besedah moramo biti tudi drzni in pogumni. "Pogumen je ta, ki ne odvrača glave od stiske in bolečine sočloveka. Ta, ki se je pripravljen odreči svojemu udobju za skupno dobro, za pravičnejšo družbo, za zdravo okolje, za svet, kakršnega si želimo za naše otroke. Pogumen pa ni tisti, ki najglasneje kriči. In kričanja je v teh dneh okoli nas veliko," je dejal minister.

Sorodna novica V Ljubljani in Kranju ob 92. obletnici usmrtitve počastili spomin na bazoviške junake

Kot je opozoril, v marsikateri evropski državi prihajajoča ekonomska stiska na površje političnega življenja potiska skrajnosti. "V slovenski družbi se soočamo z razdiralnostjo sovražnega govora in le počasi se v zadnjih treh mesecih v javni dialog vračata strpnost in medsebojno spoštovanje," je dodal.

Po ministrovem prepričanju se je vredno boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic. "Ampak se je vredno boriti tudi za sožitje: ne le za strpno sobivanje, temveč za ustvarjalno sodelovanje med narodi. Če bomo enotni, če bomo pogumni, je Evropa, v kateri sta prijateljski Slovenija in Italija skupaj, sposobna premagati tudi ta nenavadni čas. In iz krize vstati močnejša in srečnejša," je sklenil Arčon.

Prizadevanja za rehabilitacijo četverice, ki v Italiji še vedno velja za teroriste

Bazoviški junaki v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste, zato si odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za njihovo rehabilitacijo. Pomembno vlogo pri tem bi lahko imela poteza slovenskega in italijanskega predsednika Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, ki sta se četverici julija 2020 skupaj poklonila ob spomeniku pri Bazovici.

Da bazoviški junaki niso teroristi, je v govoru na današnji slovesnosti dejal tudi tržaški pokrajinski predsednik ANPI-VZPI-ja Fabio Vallon. Kot na spletni strani še poroča Primorski dnevnik, je izrazil prepričanje, da bi morali stati ob boku Giacoma Matteottija, Antonia Gramscija, bratov Rosselli in vseh velikih italijanskih in evropskih antifašistov.

Osrednji govor na osrednji proslavi so tokrat zaupali kulturnemu delavcu iz Benečije, Giorgiu Banchigu. Po navedbah Primorskega dnevnika so se današnje slovesnosti med drugimi udeležili tudi župan Trsta Roberto Dipiazza, župani drugih okoliških občin, senatorka Tatjana Rojc in tržaški prefekt Annunziato Varde. Dopoldanskega pohoda v spomin na štiri junake pa se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov.

Niz prireditev se bo sklenil 27. septembra v Novi Gorici s slavnostno akademijo Društva TIGR Primorske ob 95. obletnici ustanovitve tega protifašističnega gibanja.

Pogumen upor v času nasilnega raznarodovanja Slovencev

Bazoviški junaki, člani tajne antifašistične organizacije Borba Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Alojz Valenčič, veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake svobodne Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma. V času nasilnega raznarodovanja so se namreč pogumno uprli in svoje življenje darovali za svobodo naroda, za slovenski jezik in kulturo. Še vedno prepogosto pozabljamo na njihova dejanja, je ob tem prepričan sorodnik Ferda Bidovca in pobudnik ustanovitve Fundacije bazoviških junakov Marko Bidovec. "Najprej bi začel pri oblastnikih – tisti, ki krojijo politiko, politiko domoljubja in šolsko politiko, da bi mladi in njihovi starši začutili pomen prvih žrtev fašizma v Evropi," je dejal v izjavi za Radio Slovenija.