Fotografija je simbolična Foto: Shutterstock
Fotografija je simbolična Foto: Shutterstock

Priča Nevenka Ivanušec je povedala, da se je sin Mate rodil 11. maja 1979. Iz porodnišnice je odšla sama, saj je bil novorojenček v inkubatorju. Ko je šel dečka tri dni po rojstvu pogledat soprog, so mu v porodnišnici zatrdili, da je z otrokom vse v redu. Že naslednji dan pa so mu povedali, da ne diha več. Obdukcija je bila narejena 16. maja 1979. Kot je zatrdila, ni dobila niti odpustnega pisma iz porodnišnice niti dokumentov o sinovem rojstvu, smrti in obdukciji.

Dokumente je začela iskati leta 2018 in prišla do rojstnega in mrliškega lista, ki pa nista imela otrokove matične številke. Tudi v dokumentih, ki jih je dobila po tem, ko se je povezala z društvom Izgubljeni otroci Slovenije, je opazila številne nepravilnosti. Predsednica komisije Alenka Jeraj iz SDS-a ji je pritrdila. Komisija je pridobila otrokov rojstni list, na katerem je otrokovo ime Marta prečrtano in popravljeno na Mate, je povedala.

Sorodna novica Ukradeni otroci: v 70. in 80. letih naj bi bilo v Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov

Član komisije Predrag Baković iz SD-ja je v dokumentu z opisom poroda zasledil navedbo, da so otrokova pljuča slabo predihana. Zanimalo ga je, ali so porodnici to povedali. Priča je odgovorila nikalno.

Tako kot Ivanušec je tudi Robert Polanc omenil več razlogov, zaradi katerih se mu poraja sum o smrti njegove hčerke Katje, rojene aprila 1978. Ko jo je prišel pogledat v ljubljansko porodnišnico, so ga napotili v prostor z inkubatorji in mu povedali za številko inkubatorja, v katerem naj bi bila. Vendar je takoj videl, da to ni njegova hčerka.

Prav tako se mu je zdelo sumljivo, da je zdravnik za dlje časa odšel iz pisarne, ko jima je z ženo pojasnjeval vzrok dekličine smrti. Žena je medtem pogledala v spis, v katerem je bilo navedeno, da se je otrok rodil s carskim rezom, da se je napil plodovnice in da je umrl v inkubatorju. Priča pa še vedno meni, da je zdravnik zapustil prostor prav z namenom, da bi z ženo prebrala te podatke. "Vse to se je delalo po protokolu," je prepričan.

Spominjal se je tudi telefonskega klica neke ženske, morda iz socialne službe. Svetovala je, naj se z ženo osredotočita na prihodnost, dekličino trupelce pa naj darujeta za znanstvene namene. Nasvetu sta potem tudi sledila. "Mi smo takrat verjeli v sistem," je dejal.