Vlada letos po novem meri na javnofinančni primanjkljaj 4,4 odstotka BDP-ja, v kar so vključeni tudi stroški dokapitalizacije bank. Predtem je država načrtovala primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP-ja.

Za leto 2015 pa vlada še vedno načrtuje, da bo primanjkljaj manjši od treh odstotkov BDP-ja oz. 2,8 odstotka BDP-ja, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država aprila v Bruselj poslala v okviru dopolnjenega programa stabilnosti.

Sprejeti osnutek proračunskega načrta je tako vlada danes že poslala v Bruselj, Evropska komisija (EK) pa ima zdaj do konca meseca čas, da proračunske dokumente oceni, ob morebitnih resnih kršitvah pa lahko države pozove tudi k popravkom proračunov.

Uresničevanje danih zavez na področju javnih financ, reform in drugih priporočil, ki jih je Slovenija dobila v okviru t. i. evropskega semestra, cikla evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, je prav danes začela podrobneje proučevati misija EK-ja.

Še brez izhodišč
Vlada je imenovala tudi skupino za pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki jo bo vodil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ta je po seji vlade povedal, da bo vladna pogajalska skupina v prihodnjem tednu dni znova preverila izhodišča, jih preoblikovala tako, da bodo realna, nato pa z njimi stopila pred socialne partnerje.

"Upam, da me boste razumeli, da o teh izhodiščih ne morem govoriti, dokler jih na vladni strani med seboj ne uskladimo. Dejstvo je, da moramo javne finance konsolidirati, in dejstvo je, da bomo morali vsi prispevati k temu, da bo to mogoče storiti," je dodal Koprivnikar.

Usklajevanja potekajo tudi v okviru pogovorov o proračunskih spremembah. Proračunske dokumente za prihodnje leto Slovenija v Bruselj pošilja danes. Na vprašanje, kaj bo vlada v te dokumente zapisala v povezavi s plačno maso, Koprivnikar ni želel konkretno odgovoriti. Dejal je le, da v Bruselj pošiljajo le okvirno višino plačne mase za javni sektor.

Z nižanjem plač bo šlo težko
Sindikati pa medtem že vnaprej sporočajo, da v morebitna dodatna znižanja v nobenem primeru ne bodo privolili. Želijo si tudi sprostitve napredovanj. Tudi časa za dogovor s sindikati je vse manj, saj se zdaj veljavni sporazum konec leta izteče.

Sprostitev plač z novim letom bi za proračun pomenilo več kot 300 milijonov dodanih evrov v prihodnjem letu. Ker pa je glede na letos v proračunu za prihodnje leto predvidena približno tri odstotke manj denarja za stroške dela, bi bil ta razkorak še večji - na ravni celotnega javnega sektorja približno 440 milijonov evrov, so preračunali na finančnem ministrstvu.