Seja, na kateri bodo poslanci na podlagi danes izglasovanega sklepa odločali, ali referendum o družinskem zakoniku pošljejo v ustavno presojo, bo v petek.

Parlamentarni odbor za delo je obravnaval zahtevo poslanskih skupin SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev za presojo ustavnosti pobude za referendum o družinskem zakoniku.

Andreja Černak Meglič (SD) je v imenu predlagateljev ustavne presoje uvodoma povedala, da bi zavrnitev družinskega zakonika na referendumu povzročila nadaljevanje neustavnega stanja, ki obstaja že zdaj. Poudarila je, da ne le zakon o registraciji istospolnih skupnostih, temveč tudi drugi zakoni povzročajo diskriminacijo istospolnih partnerstev, saj jim ne dajejo pravic, ki so partnerjem v ostalih oblikah zvez samoumevne.
"Ta zakonik nikomur nič ne jemlje. Definicija družine v njem je taka, kot jo je posvojila tudi Organizacija združenih narodov," je opozorila in se ob tem vprašala, ali so slovenski državljani, ki ne živijo v zakonski zvezi in jih je vedno več, manj vredni v primerjavi s tistimi, ki zagovarjajo tradicionalno obliko družine.

Svetlik: Družinski zakonik omogoča svobodo vsem
Minister za delo Ivan Svetlik je dejal, da družinski zakonik omogoča izenačitev pravnega položaja za vse prebivalce Slovenije. Kot pravi, se v razpravi o zakoniku postavljata nasproti svoboda govora in pravna izenačitev in med tema dvema svoboščinama bo po njegovem mnenju moralo tehtati tudi ustavno sodišče. "Družinski zakonik omogoča svobodo vsem. Če se ne uveljavi, bodo diskriminacije ostale. To bi bila naša neodgovornost, če bi to dopustili," je zatrdil.

Primc: To ni razvoj v pravo smer
Vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je na seji poudaril, da otrok potrebuje skrbna in ljubeča mamo in očeta, žal pa, kot pravi, družinski zakonik temelji na žaljivi predpostavki, da otrok očeta in mame ne potrebuje. Opozarja, da bi oblast morala spoštovati očetovstvo in materinstvo, ju varovati ter krepiti njun pomen, kar ji po njegovem nalaga tudi ustava."Ta razvoj ni v pravi smeri. Prav je, da o tem odločijo ljudje. Vi mislite, da veste več od ljudi, ki so vas postavili na oblast," je naglasil.

Primc je sicer še pred sejo za MMC poudaril, da bodo imeli očitno na voljo samo dva dni časa za zbiranje podpisov. "Verjamemo, da kljub temu, da gre za kratek čas, lahko zberemo zelo veliko podpisov," je prepričan.

Cukjati: Predlagatelji ustavne presoje zavajajo javnost
France Cukjati (SDS) je prepričan, da je družinski zakonik protiustaven po krivdi predlagateljev zakona, predlagatelji ustavne presoje pa po njegovem mnenju s svojimi argumenti za presojo zavajajo javnost. Že argument, da bi z nesprejetjem nastale protiustavnosti, je po njegovem nesprejemljiv.

Glede poudarjanja enakosti v vseh pogledih med istospolno zvezo in družino pa je Cukjati poudaril, da so predlagatelji presoje zamolčali, da je tudi ustavno sodišče upoštevalo neenakosti med družino in istospolno zvezo in svojo ugotovitev v enem izmed svojih mnenj tudi argumentirano navedlo.

"Vodilo tega zakona ni otrokova pravica," je zatrdil Marjan Pojbič (SDS) in predlagateljem zakona postavil vprašanje, ali lahko dveletni otrok vpliva na to, ali ga bosta posvojila dva homoseksualca ali oče in mati. "Ne more," je zatrdil in dodal, da nima nič proti istospolnim zvezam, vendar pa so njihove pravice po njegovem mnenju urejene v zakonu, ki že zdaj ureja njihove zveze, in takšno je po njegovem mnenju tudi mnenje večine državljank in državljanov Slovenije.

"Kot da smo tisti, ki prepoznavamo druge oblike družin, brez vrednot"
Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS-a, je povedal, da zakonik sicer vsebuje številne dobre rešitve, vendar nekatere težave rešuje na nesprejemljiv način. Glavni cilj vsake družinske politike bi po mnenju SLS-a morala biti skrb za pravice in koristi otrok kot najšibkejšega člena vsake družbe, ne sme pa biti družinska politika "v službi želja katere koli družbene skupine, pa naj bo ta v večini ali v manjšini". Presečnik je še dodal, da bo glasoval proti zahtevi za oceno ustavnosti referendumske pobude.

Majda Potrata (SD) je dejala, da jo žalijo trditve, da so podporniki družinskega zakonika proti materinstvu in očetovstvu. Izpostavila je, da nikjer v družinskem zakoniku ni mogoče zaznati, da bi bil ta usmerjen proti kateri koli obliki družine ali partnerske skupnosti. "Kot da smo tisti, ki prepoznavamo, da obstajajo tudi druge oblike družin, brez vrednot. To me žali," je poudarila.

Njen strankarski kolega Matevž Frangež je izpostavil vprašanje, ali je obstoj neke pravice, ki ne posega v pravice drugih, že mogoče obravnavati kot napad nanje. "Ne. Ker te pravice in svoboščine obstajajo neodvisno," je poudaril.

Mogoča bi bila posvojitev le otroka svojega partnerja
Podpisniki zahteve so pobudo v parlamentarni postopek vložili minuli petek, predvidoma že ta petek pa jo bo na izredni seji obravnaval tudi državni zbor.

Ustavno sodišče naj bi tako povprašali, ali bi z odložitvijo uveljavitve družinskega zakonika ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Prav tako vlagatelji zahteve opozarjajo, da bi z morebitnim padcem zakonika na referendumu večina odrekla pravice manjšini.

Jabolko spora sta namreč razširjena definicija družine in izenačevanje istospolnih partnerskih skupnosti s pari različnega spola. Po zakoniku sicer istospolna partnerja skupaj ne bi mogla posvojiti otroka, bi pa lahko eden od njiju posvojil otroka svojega partnerja.

Nasprotniki hočejo zaščito tradicionalne družine
Pobudniki referenduma - Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, podporo pri zbiranju podpisov pa so napovedale tudi nekatere stranke, med drugimi SLS, SDS in NSi - menijo, da zakonik ne ščiti tradicionalne družine in da je razvrednoten pomen matere in očeta.