S premierjem Robertom Golobom so se v Ljubljani vnovič sešli politični vrh, ekonomska stroka in predstavniki energetskih podjetij. Poskusili so oblikovati celovite rešitve za obvladovanje draginje in zagotovitev energetske varnosti države.

"Današnji posvet je bil usmerjen predvsem v področje energetike. Predstavili smo štiri zakone. Dva sta že bila v javnosti, nova pa sta novela zakona o preskrbi s plinom in interventni zakon za obvladovanje kriznih razmer pri oskrbi z energijo," je po srečanju povedal premier Golob.

Po njegovih navedbah gre za "popolnoma nov okvir", s katerim bo vlada dobila možnost, da v prihodnjih mesecih dejavno poseže na trg z energenti. "Stabilizirali bomo lahko ne samo sedanjo situacijo, ampak tudi prihodnje oskrbe v prihodnjem letu," je nadaljeval.

"Vsi smo bili zadovoljni, da je bila diskusija izjemno konstruktivna in da večjih razhajanj, seveda so bili predlogi in dopolnitve, a večjih razhajanj o nujnosti in potrebnosti teh zakonov ni," je povedal in dodal, da pričakuje uspešno nadaljevanje pogovorov na prihodnjem srečanju, ko se bodo lotili širše makroekonomske slike.

Nedelujoči energetski trgi

"V tem trenutku so največja težava nedelujoči energetski trgi, ki v resnici brez konkretne likvidnosti, brez poslov, dvigujejo cene in zahtevajo dodatne finančne odlive in s tem slabijo energetske družbe, ki bi morale biti osredinjene na reševanje razmer v prihodnje," je poudaril, kje je trenutno največja težava.

Prvi ukrep Evropske komisije (EK) bi, tako meni Golob, moral biti odločen in hiter poseg na energetske trge. "Predvsem na terminske energetske trge, ti so glavni problem in izvor težav," je sklenil premier.

Napovedal je, da bodo o tem spregovorili tudi na srečanju s predsednico EK-ja Ursulo von der Leyen na Bledu. Slovenska vlada je po Golobovih besedah tudi že posredovala zahtevo za nujen sklic srečanja ministrov EU-ja na to temo.

Janša: Škarje in platno imajo v Bruslju

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ocenil, da je bil posvet koristen, tudi zaradi sodelovanja stroke. "Glede na to, da gre v glavnem za blaženje posledic energetske draginje, tukaj zelo velikih razhajanj ni. Razlike so, zato bo naša poslanska skupina vložila določene amandmaje k zakonom, ampak to trenutno ni ključna tema. Vesel sem, da smo se danes dotaknili tudi ključne teme – vzroka za to stanje, zaradi katerega smo apelirali na vlado, da naj bo bolj aktivna, naj izvaja večji pritisk na tiste, ki imajo v rokah škarje in platno v Bruslju," je dejal Janša.

Visokih cen elektrike, je dodal, namreč ne določa trg, ampak v glavnem formula Evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje elektrike.

"To je bil dober namen, vendar smo trenutno v položaju, ko iščemo rešitev za to, da bi kratkoročno dobili čim cenejša ogljična goriva, ki se jih želimo dolgoročno znebiti. V teh okoliščinah je ta formula škodljiva," je dodal.

Janša: Vojna v Ukrajini pomaga zakrivati problem

Po njegovih besedah je ključna težava to, da se formula doslej ni spremenila, kljub temu da je Evropska komisija njene spremembe obljubila do maja letos. "Ker cene, ki se zdaj pojavljajo na tako imenovani borzi za januar, ki gredo prek 1000 evrov za megavatno uro, predstavljajo grožnjo za velik padec tako standarda kot gospodarske proizvodnje, in če hočete, evropskega načina življenja," je dejal Janša in izrazil upanje, da bodo o tem spregovorili tudi na Blejskem strateškem forumu.

Janša meni tudi, da vojna v Ukrajini sicer vpliva na cene energentov, a ne toliko, kot se to izraža v cenah energije. "Vojna v Ukrajini pomaga zakrivati ta problem, v ozadju pa so seveda dobički, ne samo Moskve, ampak tudi številnih evropskih multinacionalk, ki dobivajo desetine milijard evrov in prek svojih lobistov vplivajo na to zamudo, do katere prihaja v Bruslju," je dejal.

Prvi posvet

Prvi posvet, s katerim je bil predsednik vlade Golob zelo zadovoljen, je bil 20. julija. Med političnimi strankami po njegovih tedanjih besedah praktično ni bilo razhajanj glede tega, kako ukrepati.

Vlada je sicer v zvezi z izzivi na področju energetike sprejela že več ukrepov, od uravnavanja cen bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest, omejitve cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev omejitev cen do začasnega znižanja DDV-ja na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje in energetskega dodatka za najranljivejše.

Poleg tega bo država gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu. Za prihodnje leto, ko bo draga energija za gospodarstvo še precej večja težava, pa so napovedani dodatni ukrepi.

Prehranska draginja

Napovedano je že tudi posredovanje v zvezi s prehransko oz. splošno draginjo. Pri spoprijemanju z visokimi cenami hrane se je ekipa premierja Goloba za zdaj odločila za t. i. mehko regulacijo – za spremljanje cen osnovnih živil. Če bo treba, pa naj bi vlada po energetskem draginjskem dodatku uvedla še prehranskega. Poleg tega je Golob prejšnji teden omenil možnost znižanja DDV-ja za nekatera živila.

Jeseni naj bi vlada pripravila tudi nove višine minimalnih življenjskih stroškov in na njihovi podlagi določila novo višino minimalne plače.