V Mariboru je osrednja prvomajska prireditev potekala na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Zbranim so spregovorili minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič in generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov John Monks.

Več tisoč ljudi se je zbralo tudi na 6. sindikalnem taboru zveze delavskih sindikatov Solidarnost pri Miklavžu na Gorjancih.

V celjski občini so prvomajska srečanja potekala na Celjski koči, Resevni, v Šmohorju in Šmiglovi zidanici. V Ormožu je tradicionalno srečanje potekalo na Jeruzalemu.

Tudi na sv. Joštu nad Kranjem so pripravili že tradicionalno praznovanje, ki se ga je udeležil varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.

Koprska občina je prvomajsko praznovanje pripravila v Rakitovcu ob slovensko-hrvaški meji, kjer je potekalo tradicionalno prijateljsko srečanje predstavnikov občin slovenske in hrvaške Istre.

Osrednja prireditev na Koroškem je potekala na Kremžarjevem vrhu, tradicionalno praznovanje v Ravnah na Koroškem pa je potekalo na Ivarčkem jezeru.

Več tisoč Dolenjcev se je zbralo na Debencu pri Mirni. Zbrane je nagovoril evropski poslanec Alojz Peterle.

Občina Šentjernej je vabila na Javorovico, častni gost na proslavi je bil predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Zbralo se je kakih 5.000 ljudi. Občina Metlika pa je praznovanje delavskega praznika pripravila na Krašnjem vrhu.

Iz zgodovine delavskega praznika
1. maj je praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delovnik. Prvič so praznik dela praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti.

Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890, tako v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, odtlej pa vsako leto do prve svetovne vojne. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci na ta dan prosti.