Sindikalna zaupnica v ljubljanski trgovini Nama je pred kratkim brez dela ostala po skoraj 39 letih dela v podjetju. Razlog? Med delom naj bi dejala, da brunarica na Pokljuki ni več last družbe, ker jo je v last dobila zdaj že nekdanja direktorica, zaradi česar je bila odpuščena zaradi obrekovanja.

Sindikalni zaupnik poklicnih gasilcev mariborskega letališča je februarja letos na cesti končal po 34 letih delovne dobe. Delodajalec se je za takšen ukrep odločil ob očitkih, da naj ne bi stal neposredno ob gasilcu, ki je točil gorivo v letalo, s čimer naj ne bi pravilno izvajal požarne straže.

Po 25 letih dela v velenjskem premogovniku je bil odpuščen tudi predsednik Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Delodajalec mu je očital kršenje bolniške odsotnosti in je za to, da bi mu to dokazal, najel tudi detektiva. Pri odpustitvi iz krivdnih razlogov so v premogovniku vztrajali, čeprav je imel odpuščeni delavec dovoljenje zdravnika, da se med bolniško odsotnostjo giba na prostem.

To so le trije od odmevnejših primerov, v katerih so sindikalni zaupniki brez dela ostali zaradi domnevnih krivdnih razlogov. Vsem trem primerom je skupno, da so pred tem dolgo opozarjali na nepravilnosti v podjetjih, kjer so bili zaposleni. Sindikalist v velenjskem premogovniku je bil denimo odpuščen manj kot leto po tem, ko je – tudi z zbiranjem podpisov sodelavcev – opozoril na to, da ponudnik prehrane v premogovniku rudarjem hrano prodaja po dvakrat višji ceni, kot so isti izdelki na voljo v trgovini.

"Pritiski se navadno stopnjujejo po vzorcu – kot bi imeli delodajalci recept"

Opozorila sindikalnih zaupnikov so sicer po besedah generalnega sekretarja sindikata poklicnih gasilcev Davida Švarca v večini primerov slišana, delodajalci jih upoštevajo in družno s sindikatom odpravljajo pomanjkljivosti. V primeru dobrega sodelovanja je tako sindikalni zaupnik lahko delodajalcu v pomoč, saj prek njega dobi informacije o tem, kaj zaposlene moti in kje bi se dalo stvari izboljšati. Ob tem pa se pogosto zgodi tudi, da je sindikalist pri vodstvih podjetij razumljen kot trn v peti in je zaradi tega deležen različnih oblik pritiskov, ki se lahko končajo tudi tako, da ostane brez zaposlitve.

"S problematiko pritiskov na sindikalne zaupnike se na ZSSS-ju ukvarjamo že vrsto let. Množično se je to začelo pojavljati leta 2019, ko smo našteli najmanj 30 primerov, v katerih so bili sindikalni zaupniki deležni pritiskov in bili tudi odpuščeni zaradi svojega delovanja," pojasnjuje predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič (ZSSS). Kot je opozorila, je sicer odpoved delovnega razmerja zgolj najočitnejši ukrep delodajalca, ob tem pa obstaja tudi vrsta prikritih pritiskov. "Ti se navadno stopnjujejo po nekem vzorcu, kot bi imeli delodajalci recept," je dodala.

V številnih primerih skušajo podjetja sindikalista, ki opozarja na nepravilnosti in zahteva spremembe, najprej pridobiti na svojo stran. "Od podkupovanja in poskusov razporejanja na boljša delovna mesta do pihanja na dušo, prepričevanja o pomembnosti in trkanja na vest z opozarjanjem na posledice, ki bi jih lahko sindikalno delovanje imelo na celotno podjetje itd.," je načine naštela Jerkič. Kot je ob tem dodal Švarc, se pritiski pogosto začnejo tudi tako, da sindikalist dobi "prijazen nasvet", naj se ne ukvarja z določeno problematiko in naj se drži svojega dela.

Če to pri sindikalistu ne zaleže, pogosto sledi odrekanje nagrajevanja. Sindikalni zaupniki, ki so trn v peti delodajalcu, tako pogosto niso redno deležni stimulacij, ne napredujejo, niso poslani na izobraževanja. "Ko drugi delavci prejemajo bonitete, sindikalni zaupniki pogosto stojijo na mestu," je pojasnila predsednica ZSSS-ja.

Tretji ukrep delodajalca, ki je po besedah Lidije Jerkič tudi zelo pogost, je izdajanje opozoril pred odpovedjo. "Gre sicer za možnost, ki jo ima delodajalec na voljo po zakonu, a kot opažamo, pri tem prihaja tudi do številnih zlorab. Delodajalec tako lahko tako na primer izda tudi opozorilo pred odpovedjo zaradi zamude na delo, čeprav delavec sploh ne zamuja," je opozorila. V skrajnih primerih nato takšen delavec – tudi če so očitki zoper njega neupravičeni – konča na cesti.

Namen dosežen, tudi če sodišče pozneje dokaže, da je bila odpoved nezakonita

Ali je odpoved upravičena ali ne, v takšnih primerih pravzaprav ne igra vloge – odpuščeni delavec mora v vsakem primeru pravico iskati na sodišču, kjer pa so postopki dolgotrajni. "In ker so v vmesnem času prepuščeni sami sebi, se pogosto sklene poravnava. Poznam primere, ko je bilo sindikalistom ponujenih tudi 50 tisoč evrov. In marsikdo ta denar tudi vzame, saj mora, čeprav ve, da se mu je zgodila krivica, preživeti," je pojasnila Jerkič. Kot je opozorila, epilogov v takšnih primerih ni, podjetje pa doseže svoje – znebi se motečega člena, hkrati pošlje tudi jasno sporočilo vsem drugim zaposlenim.

Poleg tega iz krivdnih razlogov odpuščeni delavec tudi ni upravičen do statusa brezposelne osebe na zavodu za zaposlovanje niti do odpravnine, ki bi jo prejel, če bi bil denimo odpuščen iz poslovnih razlogov. "Med tistimi, ki dogajanje opazujejo, nato težko najdemo nekoga, ki bo pripravljen prevzeti vlogo sindikalnega zaupnika in se izpostavljati na tak način. Imeli smo tudi kakšno podjetje, kjer so se znebili treh sindikalnih zaupnikov zapored, potem pa se delavci niso hoteli sindikalno organizirati," je opozorila.

Na težave, s katerimi se mora spopadati neupravičeno odpuščeni delavec, je opozoril tudi sindikalist iz Premogovnika Velenje. Čeprav je sodišče marca letos razsodilo, da je bila odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi nezakonita, se v premogovnik ne bo vrnil, saj je sodišče pritrdilo mnenju delodajalca, da je zaupanje porušeno. Iz sindikata so ob tem opozorili, da je kljub sodni zmagi na prvostopenjskem sodišču pri tem ostal grenak priokus, saj je delodajalcu uspelo onemogočiti sindikalne dejavnosti. Iz Premogovnika Velenje so sicer sporočili, da se bodo na odločitev sodišča pritožili.

Večjo varnost sindikalnih zaupnikov prinaša novela zakona o delovnih razmerjih

Položaj in varnost sindikalnih zaupnikov in delavskih predstavnikov bodo izboljšale novembra lani sprejete zakonodajne spremembe, ki bodo začele veljati 16. novembra letos. Novela zakona o delovnih razmerjih namreč določa, da bo učinkovanje krivdne odpovedi delovnega razmerja zadržano do odločitve prvostopenjskega delovnega sodišča oz. najdlje za šest mesecev. To je precejšnja razlika s trenutno ureditvijo, po kateri mora sindikalni zaupnik po izteku odpovednega roka pravico na sodišču iskati kot brezposelna oseba. Poleg tega novela zvišuje tudi nadomestilo zaradi prepovedi opravljanja dela s 50 odstotkov na 80 odstotkov plače.

Odpuščeni delavec, ki bo trdil, da je delodajalec ravnal protizakonito, bo tako imel možnost, da na odločitev sodišča o tem, ali je bila odpoved delovnega razmerja upravičena, počaka z določeno mero varnosti. "Računam, da bodo delodajalci zdaj nekoliko bolj pošteno izdajali odpovedi o zaposlitvi, ker bodo vendarle morali imeti s sindikalnim zaupnikom delovno razmerje sklenjeno še najmanj šest mesecev," je prihajajoče spremembe komentirala Lidija Jerkič.

Poleg tega novela krajša tudi veljavnost opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, s čimer se krajša tudi čas negotovosti, v kateri se znajde delavec, ki mu je izrečeno takšno opozorilo. Rok, v katerem delavec ne sme znova storiti kršitve, se z zakonom spreminja iz enega leta na šest mesecev.

Delodajalci so sicer zoper to spremembo vložili zahtevo po ustavni presoji. "Opozarjajo, da so sindikalisti postavljeni v neenak položaj, da imajo privilegije. Prepričana sem, da bo to na ustavnem sodišču sicer padlo, se pa pri tem jasno kaže odnos delodajalcev do tega vprašanja," je dodala Lidija Jerkič.

Ob krivičnih potezah delodajalca je ključna podpora sodelavcev in sindikata

Pravna zaščita je zelo pomembna, a kot poudarja predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, je še pomembneje to, kako se v primeru pritiskov na sindikalne zaupnike odzovejo sodelavci in sindikat. "Ključno je, da ima sindikalni zaupnik podporo članstva, da ima podporo sindikata in da ve, da mu bodo stali za hrbtom ob neupravičenih pritiskih in ustrahovanju delodajalca," je dejal.

"Sindikati bi morali biti tako pri zaščiti slehernega delavca kot seveda sindikalnih zaupnikov bistveno dejavnejši, kot so bili v zadnjih letih. Menim, da se ne bi smeli zanašati le na pravno zaščito in na vlaganje tožb, ampak bi se moral ta pravno-formalni proces peljati vzporedno. Predvsem bi se moral namreč ob takšnih napadih aktivirati kompleten sindikalni mehanizem znotraj posameznega podjetja, dejavnosti in tudi širše na ravni sindikalnih central," je poudaril tudi David Švarc.