V javnem pismu, ki so ga prosilci za azil skupinsko naslovili na odgovorne osebe na ministrstvu za notranje zadeve, v uradu za oskrbo in integracijo migrantov ter na upravnike azilnih domov, so opozorili predvsem na dvojna merila pri obravnavi beguncev iz Ukrajine in tistih iz drugih držav.

Kot so zapisali, so presenečeni nad tem, kako hitro je odgovornim uspelo pripraviti ločene sprejemne prostore, nove postelje in odlično hrano za ukrajinske begunce, prav tako jim želi država omogočiti takojšen dostop do dovoljenja za delo, stanujejo pa lahko tudi zunaj azilnih domov.

Prosilci za azil se tudi sprašujejo, zakaj je njihovo doživetje azilnega sistema precej drugačno. Prosilci za azil se namreč srečujejo s problematičnimi življenjskimi razmeraami, spijo v posteljah s stenicami in v azilnih domovih, ki so pogosto prenatrpani in neprimerni za življenje.

"Da težko dostopamo do primernega zdravstva, da nimamo zadostnega pravnega zastopstva, da ne moremo odpirati bančnih računov ... Poleg tega že leta zahtevamo, da se nam v času postopkov dovoli delati. Vaš odgovor je vsakič enak: imamo zvezane roke, nič se ne da narediti," so zapisali v javnem pismu.

Ob tem še opozarjajo, da so se pogoji za prosilce za azil z zadnjo spremembo zakonodaje še dodatno zaostrili. "V že tako restriktiven azilni sistem so bile namreč v zadnjih mesecih s spremembami zakona o mednarodni zaščiti vpeljane številne dodatne omejitve, kot so omejitev gibanja na občino, policijska ura …" so navedli. Način sprejema ukrajinskih beguncev je bolj human in racionalen, zato bi ga bilo treba po njihovem mnenju razširiti na vse skupine.

Med drugim zahtevajo takojšen dostop do trga dela in socialnega sistema, pravico do svobodnega gibanja in prostega izhoda ob vseh urah, dostojne bivalne razmere v azilnih domovih ter dostop do primerne in polne zdravstvene oskrbe ter takojšen dostop do kakovostne pravne pomoči. "Te pravice nam sicer pripadajo na papirju, ko pa v praksi potrebujemo pomoč, je pogosto ne moremo dobiti," so opozorili.

Kot še menijo, gre za zelo osnovne in razumne predloge, ki so že upoštevani v primeru ukrajinskih beguncev. Odgovorne sprašujejo, zakaj ne bi mogli enakega spoštovanja izkazati tudi prosilcem za azil. Ob tem opozarjajo še, da so slabe bivanjske razmere nedopustne tudi zato, ker je kar 200 milijonov evrov iz sklada za azil, migracije in vključevanje ostalo nepočrpanih.

Kakšnih pravic so deležni ukrajinski begunci?

Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Lucija Dimnik Rikić se število ukrajinskih beguncev, ki prihajajo v Slovenijo, umirja. 421 jih trenutno biva v državnih nastanitvenih objektih, vsi preostali so na zasebnih naslovih. Večina pa jih na status začasne zaščite še čaka.

Upravne enote beguncem zdaj izdajajo odločbe. Čez približno tri tedne, ko bo vzpostavljen celoten sistem, pa jim bodo začele izdajati posebne izkaznice. Oseba z začasno zaščito bo s to izkaznico lahko uveljavljala svoje pravice.

"To pomeni, da ima začasno zaščito, tako se bo identificirala in uveljavljala pravice pred drugimi državnimi organi, na trgu dela, v izobraževanju ali v sistemu zdravstvenega varstva," je pojasnila Nataša Potočnik z ministrstva za notranje zadeve.

Tisti brez dohodkov bodo z izkaznico lahko zaprosili tudi za denarno pomoč in denar za zasebno nastanitev. Direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je povedala, da so do zdaj prejeli 41 takih prošenj: "Dve sta bili popolni in smo lahko te pravice priznali. Preostale pa so bile nepopolne ali pa ni bilo osnovnih pogojev, saj status začasne zaščite še ni bil priznan."

Odrasla oseba brez prihodkov z dvema mladoletnima otrokoma, ki biva na zasebnem naslovu, bo denimo upravičena do 928 evrov denarne pomoči in do 675 evrov pomoči za nastanitev.