Prešernov trg v središču Ljubljane se je malo pred 19. uro znova dodobra napolnil s protivladnimi protestniki. Tokrat je bil protest zgodovinsko obarvan, saj so se podali na "ekskurzijo v preteklost". Na trgu so iz zvočnika odmevale partizanske pesmi, kot je Na juriš in Hej, brigade. "Odpihnili bomo vlado, po ulicah se bomo odpravili do simbolične zgodovinske lokacije" je bilo slišati napoved iz megafona na Prešernovem trgu. Po ocenah policije se je zbralo okoli 2000 ljudi.

Protestniki so bili tudi tokrat opremljeni s številnimi pisanimi transparenti, na katerih je pisalo "Stop janšizmu", "SMC in DeSUS prodane duše", "Prosim Bog, vrni nam rajši Karla nazaj", "Nočemo na vlak Janša-Orban-Vučić", "Stop diktaturi", "Vlada pada", "Oblast mora past" itd. Med njimi pa je vladalo prešerno vzdušje. Eden od protestnikov je tako šaljivo opravičil svojo zamudo z besedami, da "se je sestanek z rumenimi jopiči pač zavlekel".

Protestniki so tudi ta teden vlado Janeza Janše pozivali k odstopu, saj se po njihovem mnenju celotna koalicija neustrezno odziva na vedno nove afere. Številni so svoje nezadovoljstvo izražali zgolj s transparenti, nekateri pa so prijeli tudi za megafon. "Tukaj smo zato, ker mora vlada pasti" in "Združili smo se proti strahovladi Janeza Janše", je bilo slišati.

"Država Janševa ujetnica"

V nagovorih pri Prešernovem spomeniku so bili tako spet kritični predvsem do premierja Janše, ki mu je tudi bil posvečen današnji protest. Slišati je bilo mogoče, da "je država ujetnica osebne drame Janeza Janše", ki da je vedno trdil, da se mu godi krivica. Po njihovih besedah mu gre le za moč in denar ter za razdvajanje ljudi. "Vsakič, ko je prevzel oblast, so sledile čistke na vseh področjih," so izpostavili.

Hkrati so kritizirali tudi ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki jo v kratkem bremenita že dve domnevno korupcijski zgodbi, povezani z njenim gostovanjem na Krasu in v Izoli, kjer so se njene zasebne in službene poti križale.

"Na Roško!"

Tokrat protestniki niso krenili proti Trgu republike, kakor večino preteklih petkov, ampak so se s Prešernovega trga glasno žvižgajoč ob zvokih nekaterih partizanskih pesmi podali čez Ljubljanico. Pot so mimo Mestnega trga, osrednje mestne tržnice nadaljevali proti Roški cesti, ki jo je policija zaprla za promet. Na poti je bilo večkrat slišati vzklik "Na Roško!". Kot so na družbenih omrežjih navedli aktivisti, gre za "strateško lokacijo, kjer se je nekoč že pisala slovenska zgodovina".

Po prihodu na Roško so se nekateri protestniki obrnili in se vzvratno sprehodili v preteklost, kar so nakazovale letnice, obešene na drevesih. "Stojimo na mestu, kjer smo si Slovenci leta 1988 upali upreti strahovladi in podpreti nekaj žvižgačev," je zadonelo na cilju. Na Roški je protestnike pričakala velika Janševa lutka, iz megafona pa je odmevalo še: "Dobrodošli v leto 1988!" Daljnega leta 1988 je večtisočglava množica protestirala v podporo Janši, danes pa ravno obratno zahtevala njegov odstop. Številni prisotni so izražali mnenja, da jim je "žal, da so tistega daljnega leta stali na Roški".

Krajši satirični program

Na Roški se je kolona protestnikov skoncentrirala pri spominskem obeležju afere JBTZ na Srednji ekonomski šoli Roška. Tu so protestniki priredili krajši satirični program in k besedi povabili več metrov visoko Janševo lutko, ki pa ni takoj spregovorila, zato so se iz množice pojavili medklici "Janez, kje si?". Po nekaj minutah se je nato končno oglasila in v krajšem satiričnem nagovoru slovesno naznanila svoj odstop, kar so prisotni pozdravili z navdušenjem. Po nagovoru so protestniki Janši očitali tudi, da jih je v preteklosti zmerjal z zombiji, zato so mu skupinsko z dvigom identičnega transparenta sporočili "JBTZOMBI". Mirno so se razšli z besedami, da se zagotovo spet vidijo naslednji petek ob 19. uri na Prešernovem trgu.

Afera JBTZ

Na Roški cesti so sicer leta 1988 pred stavbo vojaškega sodišča potekali protesti med sojenjem proti Janezu Janši, Davidu Tasiću, Franciju Zavrlu in Ivanu Borštnerju zaradi izdaje vojaške skrivnosti. Prvi dan sodnega procesa proti četverici, ki je potekal v srbohrvaščini, se je pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani zbralo nekaj deset ljudi. Devet dni pozneje, ko se je proces končal, pa jih je bilo pred sodiščem zbranih že več kot 10.000.

"Četverica JBTZ" je bila po množičnih demonstracijah leta 1989 pogojno izpuščen, afera pa je v Sloveniji okrepila prizadevanja za demokratizacijo, spoštovanje človekovih pravic in osamosvojitev. V spomin na dogodke iz leta 1988 je bila na Srednji ekonomski šoli na Roški cesti postavljena tudi spominska plošča.

Nekaj protestnikov tudi pred DZ-jem

Kot je poročal STA, se je del protestnikov - po ocenah policije jih je bilo okoli 70 - tudi danes zbral na Trgu republike, kjer so tudi tokrat za zbrane "odpri mikrofon" in jim omogočili, da povedo svoje misli. Skupina glasbenikov je to storila tudi skozi glasbo.

Dogodka sta glede na sporočilo ljubljanske policijske uprave potekala mirno, so pa policisti za promet zaprli več ulic v okolici zaradi zagotavljanja varnosti. Ugotovili so tudi eno kršitev zakona o javnih zbiranjih, so še sporočili.

Protestne akcije so potekale tudi ponekod drugod po Sloveniji.

Pozivi na družbenih omrežjih

Družbena omrežja so bila pred protestom polna pozivov k udeležbi. Na Facebookovi strani Protestne ljudske skupščine je bilo moč prebrati: "Petnajsti protesti proti janšizmu in vsem njegovim radostim se začnejo pri Prešernovem spomeniku v petek, 31. julija 1988, ob 19. uri. Se vidimo!" "Naše gibanje, ki je z več kot dvajset protesti zgradilo vzajemno zaupanje s širokim krogom prebivalstva, bo še naprej delovalo za odstop strahovlade in artikuliralo vsebinske zahteve za prihodnjo vlado," so še zapisali.

Neformalni vodja protivladnih protestov Jaša Jenull pa je na Facebooku zapisal: "Ob 19.00 gremo s Prešernovega trga na ekskurzijo v preteklost! Zavzeli bomo strateško lokacijo, kjer se je nekoč že pisala slovenska zgodovina in skupaj začeli novo poglavje! Pridite tudi za vse tiste, ki danes ne morejo na ulice. VSAK POSAMEZNIK ŠTEJE!".

Monitoring provladnih "rumenih jopičev"

Protestu so se v preteklih petkih pridruževali tudi "rumeni jopiči", ki so vladi izražali podporo. A so že pred dvema petkoma napovedali, da bodo rumene odsevne jopiče odslej pustili doma in se raje pomešali med protestnike ter izvajali "rumeni monitoring" protestnikov, s katerim bodo poskušali "identificirati čim več levih ekstremistov", kot so zapisali na Twitterju.

Protestno gibanje se je začelo marca 2020, in sicer zaradi koronakrize na balkonih, kmalu pa so protestniki presedlali na kolesa in začelo se je protestno kolesarjenje, najprej po Trgu republike pred stavbo parlamenta. Naslednja faza je bil sestop s koles in protestno pohodništvo po središču Ljubljane. Predvsem zato, ker je vlada Trg republike popolnoma zagradila in onemogočala dostop. Protestniki so tako iz petka v petek protest izvajali drugje, izhodišče za protest pa je postal Prešernov trg, kjer se zadnje petke začenjajo protesti. Od prvega protestnega petka, 24. aprila, so nanizali z današnjim vred že petnajst protestov.

Protestniki vsak teden izražajo kritike vlade, predvsem do njenega odnosa do kulture, nevladnih organizacij, medijev in drugih. Vedno je slišati tudi nasprotovanja korupciji in kraji javnega denarja. Pred dvema tednoma so na t. i. ljudski skupščini oblikovali 245 predlogov in zamisli, med drugim so se zavzeli za javno zdravstvo in šolstvo, spremembo volilne zakonodaje, delavske pravice in varovanje okolja. Minuli teden so bile v ospredju protesta pravice žensk.