Na ljubljanskih ulicah sta se na prvi julijski petek odvila dva shoda, prisotni skupini pa sta izrazili nasprotna stališča do trenutnih razmer. Kot so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, shoda nista bila prijavljena, organizatorji pa niso znani. Več tisoč protivladnih protestnikov se se sicer tako kot pretekle petke v središču prestolnice začelo zbirati okoli 19. ure, skupina "rumenih jopičev" – po poročanju Radia Slovenija jo je sestavljalo okoli 40 ljudi – pa se je na Prešernovem trgu zbrala že pol ure pred tem. Pred shodom so zapisali, da želijo "ustaviti državni udar."

Zaradi napovedi dveh vzporednih protestov se je že pred dogodkom pojavljala skrb pred morebitnimi provokacijami in nemiri. Na varnostno tvegani dogodek se je dodatno pripravila tudi policija, ki je na Prešernovem trgu vse od začetka spremljala dogajanje in interakcije med navzočimi. V središču Ljubljane so bili tudi pripadniki posebne policijske enote in nekaj konjenikov.

Po dvajsetih minutah je v rumene jopiče oblečena skupina zapustila Prešernov trg, ki se je začel polniti s protivladnimi protestniki. Udeleženci shoda v podporo vladi so se nato sprehodili po središču Ljubljane, zavili so tudi mimo stavbe RTV Slovenija, kjer so pozvali h ukinitvi RTV-prispevka. Na transparentih so se zavzeli proti anarhiji, na enega od transparentov so narisali tudi svastiko in rdečo zvezdo ter med njima narisali enačaj. "Naših vojakov ne boste blatili," so še zapisali na transparent in skandirali, da se zavzemajo za Slovenijo in za vojsko na mejah. Vmes so prepevali nekatere domoljubne pesmi.

Protivladni protestniki so se znova vrnili na kolesa. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Katja Arhar, so udeleženci protesta dejali, da bodo s tem zagotavljali varnostno razdaljo, prehiteli rumene jopiče in počastili tradicijo protesta na kolesih. Trasa kolesarskega protesta je že tradicionalna. Protestniki so kolesarili po Slovenski cesti, Aškerčevi ulici, Prešernovi ulici in Cankarjevi ter Gosposvetski cesti. Njihova stališča in zahteve so bolj ali manj znane - nasprotujejo korupciji in kraji javnega denarja ter zanje neprimernemu odnosu do nevladnih organizacij in kulturnikov, ne strinjajo se z avtoritarnimi in samovoljnimi potezami vlade in koalicije.

Čeprav je protest potekal med porastom okužb z novim koronavirusom, so bile po poročanju MMC-jevega novinarja Aljoše Mastna zaščitne maske v manjšini, prav tako je bilo redko videti upoštevanje ustrezne varnostne razdalje.

Del protestnikov je zavil tudi proti stavbi državnega zbora, kjer so se protesti odvijali v začetnih tednih, preden jih je v druge dele prestolnice izrinila okoli Trga republike postavljena ograja. Tokrat Trg republike ni ograjen, udeležence protivladnega shoda pa je pričakal živi zid policistov, ki so pred parlamentom postavili manjše varovano območje.

Ob prihodu na Trg republike so med policijo in posameznimi protestniki izbruhnile napetosti, saj jih policija na trg ni želela spustiti po Šubičevi, a so se večinoma, tudi na prigovarjanje drugih protestnikov, potem odpravili naokoli.

Na trgu se je v drugem delu protesta zbrala večja množica ljudi, zbrane pa je prek megafonov nagovorilo več različnih posameznikov, med njimi tudi Jaša Jenull, ki je v preteklih tednih neformalno postal obraz protivladnih protestov. Protestniki so na sredini Trga republike razprostrli veliko "zastavo antifašizma," ki so jo nato skupaj dvignili nad glave.

Hojs kritičen do množičnega zbiranja

Notranji minister v odstopu Aleš Hojs je v Odmevih TV Slovenija povedal, da o kakšnih večjih incidentih ni bil obveščen in da sta oba shoda po njegovih informacijah potekala mirno. Ob tem je bil kritičen do množičnega kršenja interventnega ukrepa za zamejevanje širjenja novega koronavirusa, ki zbiranje in druženje na neprijavljenih javnih dogodkih omejuje na 50 ljudi. "Vrstijo se petki, ko večina protestnikov krši odlok o zbiranju in druženju. Večina protestnikov s tem ogroža sebe in druge državljane," je dejal minister.

Protesti so potekali tudi drugje, po poročanju Večera pa se je skupina rumenih jopičev sprehodila tudi čez Trg svobode v Mariboru.

Incident na "alternativni proslavi" ob dnevu državnosti

V rumene jopiče oblečena skupina se v središču prestolnice ni pojavila prvič. Na Prešernovem trgu je bila navzoča že na "alternativni proslavi" ob dnevu državnosti, ki jo je v znak protesta proti trenutni vladi pripravil Aktiv delavk in delavcev v kulturi. Nosili so transparente, s katerimi so izražali nasprotovanje anarhizmu, organizaciji Antifa, in skandirali domoljubna gesla.

Sorodna novica Protestnike na Prešernovem trgu pričakali rumeni jopiči

Javnost je takrat razburil predvsem posnetek, na katerem je eden izmed približno 30 članov skupine t. i. rumenih jopičev proti množici na Prešernovem trgu iztegnil desnico in salutiral z nacističnim pozdravom, ki so ga pred in med drugo svetovno vojno uporabljali pripadniki Hitlerjeve stranke NSDAP. Kljub namigom – tudi nekaterih politikov –, da je bil to vsiljivec, ki je želel sabotirati shod rumenih jopičev, ki naj ne bi bili povezani z neonacisti, je več medijev nato razkrilo identiteto nekaj posameznikov v rumenih jopičih in jih posredno ali neposredno povezalo z neonacistično ideologijo.

Kot je skoraj 100 različnih organizacij in iniciativ zapisalo v sporočilu za javnost, najostreje obsojajo napovedani shod rumenih jopičev. "V nekem trenutku se pojavijo provladni 'protestniki', tako imenovani rumeni jopiči, ki so v resnici pripadniki neonacističnih skupin. Njihove vezi z SDS so že dobro dokumentirane, njihov diskurz je tako rekoč identičen diskurzu politične stranke. Smo torej v trenutku, ko se neonacistične tolpe z jasnim ciljem provokacije in eskalacije postavijo v bran vladajoči koaliciji," so zapisali.

Sorodna novica Varuh bo izvajal neodvisni monitoring protestov

Del protestnikov obiskal predsedniško palačo

Pred protesti je nekaj protestnikov sprejel predsednik Borut Pahor, ki mu udeleženci protivladnih shodov očitajo neodzivnost v razgretih razmerah. Kot so zapisali v predsednikovem uradu, je šlo za več posameznikov oziroma skupin, ki so predsednika za sprejem zaprosili ločeno. "Nihče izmed njih se ne predstavlja kot predstavnik protestnikov ali organizator protestov," so na uradu zapisali v sporočilu za javnost.

Udeleženci srečanja so si na pogovoru v predsedniški palači izmenjali mnenja in se seznanili s stališči, ki so bila tudi do istih vprašanj mestoma različna. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je bil sestanek po skupnem mnenju izčrpen in vsebinski. Predsednik Pahor je srečanje začel in končal z mislijo o pomenu dialoga: "Kadar se zdi, da je dialog izčrpan, se je treba vrniti k dialogu.”

Pogovora se je udeležila Tjaša Prošek, ena bolj izpostavljenih protestnic, ki je v zadnjih tednih tudi javno spregovorila o zahtevah protestnikov. Kot je pojasnila za STA, so na pogovoru predsedniku zastavili konkretna vprašanja, odgovorov pa niso dobili. Povabili so ga tudi, naj nagovori ljudi, ki se ob petkih zberejo na protestih, a se Pahor za zdaj vabilu ni odzval. Kot je še dejala, se zavzemajo za prihodnost države, za "otroke in vnuke", zato potrebe po "protestih proti protestom" ne razume. Želijo pa predvsem nagovoriti vse, ki so trenutno apatični.

Obvestilo uredništva:
Varuh človekovih pravic v radijski izjavi ni napovedal monitoringa za petkove proteste, kot je bilo prvotno zapisano v članku, ampak splošni monitoring protestov.