Še pred začetkom javne obravnave o referendumu o pokojninski reformi je predsednik ustavnega sodišča poudaril, da bo sodišče odločilo na podlagi ustave in ne bo podleglo različnim pritiskom. S tem se je sodišče odzvalo na protestni shod pred ustavnim sodiščem, ki ga je pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Predsednik sodišča Ernest Petrič je še dejal: "Protesti niso potrebni, in to velja tudi za današnji protest, ki so ga organizirali sindikati." "Ustavno sodišče bo odločilo na podlagi ustave, ne na podlagi političnih ali kakršnih koli drugih pritiskov," je opomnil Petrič in dodal: "Ustavno sodišče je in bo ostalo neodvisno."

Ustavni sodniki so se sicer najprej seznanili z že znanimi dejstvi in znova opozorili, naj se sodelujoči v javni razpravi osredotočijo na tista dejstva, ki sodišču še niso znana. Podpredsednik DZ-ja, Miran Potrč je poudaril, da je državni zbor pravočasno sprejel zakon o pokojninski reformi: "DZ ni zamujal z odločitvijo. Odločil se je za celovito rešitev, in ne samo za popravek dela prvega zakona o ZPIZ-u." Zdaj je položaj takšen, da bi že odložitev uveljavitve ZPIZ-a 2 imela protiustavne posledice, je prepričan Potrč, ki med razloge za krizo, v kateri se je znašla pokojninska blagajna, prišteva tudi gospodarsko-finančno krizo.

Svetlik: Naloga države je, da državljanom omogoči socialno varnost
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je opomnil, da je skladno z drugim členom ustave Slovenija socialna država. "Državljani imajo pravico do socialne varnosti, tudi do pokojnine," je dejal in dodal, da mora država poskrbi za ustrezne okvire, ki bodo to vsem omogočali. "Trenutno je za izplačilo iz pokojninske blagajne treba iz državnega proračuna dati 30 odstotkov sredstev oz. milijardo in 400 milijonov evrov," je še spomnil Svetlik in dodal, da bo treba, če bo šlo tako naprej, iz proračuna dati še več, kar pa po njegovem pomeni, da ne bo finančnih sredstev za preostale socialne transferje.

Semolič: Prava reforma ni tista, ki sili starejše v delo
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ponovil, da se strinja s tem, da je reforma nujna, ampak po njegove mnenju takšna reforma ni prava pot. "Reformo bi se dalo izvesti tudi drugače. Za tri leta podaljšati delovno dobo je cilj oz. pogoj, ki je nedosegljiv za večino ljudi," je prepričan Semolič, ki ob tem opozarja še na razmere na trgu dela: "Že zdaj ni dela za starejše, že zdaj je med brezposelnimi ogromno starejših od 50 let." "Starejše bi silili, da delajo dlje," je še dejal sindikalist in dodal: "Prava reforma ni tista, ki sili starejše, da delajo dlje. Prava reforma bi bila, če bi spodbujala mlade, da dobijo delo, da dobijo dobro plačilo za svoje delo in da lahko prispevajo več v pokojninsko blagajno."

Pravnik Bojan Bugarič, ki je na obravnavi predstavljal stališča ZSSS-ja, je spomnil, da je vprašanje, o katerem odloča ustavno sodišče, le eno: "Ali ustava vsebuje podlago za to, da lahko v imenu ene pravice ustavno sodišče poseže v drugo ustavno pravico, to je pravico do referenduma?" Poudaril je, da je vprašanje, o katerem bo odločalo ustavno sodišče, izjemno pomembno, in izrazil prepričanje, da gre za precedenčni primer.

Minister za delo: Novi standard je 67 let
Ustavno sodnico Etelko Korpič Horvat so nato zanimali natančni podatki o izdatkih za pokojninsko blagajno, ki gredo iz državnega proračuna. Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je dejal, da gre zdaj za pokojnine sicer manj kot 11 odstotkov BDP-ja, vendar bo ta delež naraščal. "Če se bo povečal preko 11 odstotkov, bo breme za narodno gospodarstvo preveliko," je poudaril. Minister Svetlik je opozoril, da so predlogi sindikatov pomenili ohranjanje zdajšnjega stanja, kar pa, kot je dejal, "ni vzdržno". "To ni prilagajanje novim razmeram. Zdaj živimo dlje in dlje ohranjamo psihofizično kondicijo," je poudaril. Podaljševanje delovne aktivnosti za tri leta oz. zviševanje starostne meje za upokojitev na 65 let je po njegovem mnenju ustrezen ukrep. "Novi standard v Evropi je 67 let," je povedal.

Vsi morajo v treh dneh posredovati podatke
Sodišče je vse stranke (poleg vlade in DZ-ja ter ZZZS-ja še Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) prosilo, naj v treh posredujete dodatne podatke. Sodišče bo nato na zaprti pbravnavi sprejelo odločitev in jo o njej obvestilo javnost, je še pojasnil predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič.

Po opravljeni javni razpravi, je Semolič izrazil mnenje, da je obravnava potekala pravično in da so imeli dovolj možnosti predstaviti svoje argumente, ministra Svetlik in Gaspari pa sta ponovila, da bi imelo neizvajanje pokojninske reforme usodne posledice za finančno stanje države. Če pa bo sprejeta, bomo vsako leto veliko prihranili in denar nato vlagali drugam - v tehnologijo, znanost, razvoj, je še poudaril Gaspari.

Od današnjih navedb in poteka javne razprave je odvisno, kdaj bo znano, ali referendum o pokojninski reformi bo ali ne. V interesu ustavnega sodišča je, da odločitev sporoči čim prej, vendar bo, kot opozarja njegov predsednik Ernest Petrič, njihova odločitev zagotovo deležna kritike, saj je dokončna. Pravniki menijo, da bo odločitev ugodna za sindikate in da referendum bo, ob čemer minister za delo Ivan Svetlik upa, da se bodo državljani odločili sebi v prid. Če bo ustavno sodišče referendum prepovedalo, bo pokojninska reforma najverjetneje začela veljati sredi leta.

Brez zakona, brez pokojnine
Po mnenju državnega zbora zaradi neuveljavitve novega pokojninskega zakona že prihaja do neustavnega stanja. Menijo, da se bo stanje zaradi neuveljavitve novega zakona še slabšalo, saj brez pokojninske reforme država ne bo zmogla izpolnjevati svojih obveznosti do prihodnjih generacij upokojencev.