Sodnik Zvezdan Radonjić je v torek izrekel oprostilno sodbo Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, in v razsodbi med drugim dejal, da so ga želeli med sojenjem kot predsednika sodnega senata diskreditirati. Že takoj po prvih narokih so se po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, da bo sodil, kot je treba. Med drugim naj bi njegovo kaznovanje predlagal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Napovedal je, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa da bo verjetno v suspenzu.

Na te besede se je danes odzval predsednik sodišča Marjan Pogačnik, ki pravi, da je sodnika Radonjića zaprosil, da mu do jutri posreduje vsa pojasnila. "Eden osnovnih postulatov sodniškega dela je sodnikova neodvisnost v odločanju, vsak pritisk je treba obravnavati z vso resnostjo in se nanj odzvati. Neutemeljena je bojazen katerega koli sodnika v Sloveniji, da bi bil zaradi odločitve, ki jo je sprejel v kazenskem postopku, sankcioniran," je zatrdil.

"Zahteve za izločitev sodnikov so stalnica"

Zagotovil je, da nanj osebno ni nihče izvajal nikakršnega pritiska glede vprašanj v tem sojenju. Z zahtevami specializiranega tožilstva se je v tem postopku srečal dvakrat. Prvič je tožilka Blanka Žgajnar vložila zahtevo za izločitev Radonjića. To je zavrnil, ker je po poslušanju vseh posnetkov glavnih obravnav ocenil, da videz pristranskosti pri sodniku ni bil okrnjen. Drugič pa mu je vodja omenjenega tožilstva Harij Furlan v pisnem dopisu potožil "o določenih neprimernih ravnanjih sodnika", v katerih naj bi sam zaznal elemente kršitev sodniške etike in disciplinske kršitve.

Ker je Pogačnikovo načelo, naj se zadeve rešujejo znotraj samega postopka, se bo o tem, kaj bo naredil s Furlanovim dopisom, odločil, ko bo postopek končan, je dejal. Enako bo ravnal s predlogom Radonjića, da naj zoper odvetnika Kuniča zaradi nedostojnega izražanja sproži postopek pri Odvetniški zbornici Slovenije. Je pa Furlanov dopis odstopil v presojo komisiji za etiko pri Sodnem svetu in jo prosil, naj se opredeli do zatrjevanih kršitev.

Čeprav pojasnil sodnika Radonjića še nima, pa pravi, da ni vsako ravnanje stranke v postopku že nedovoljen pritisk. "Zahteve za izločitev sodnikov so v praksi stalnica, s katero se predsedniki sodišč soočamo dnevno. Na leto izdam vsaj 100 odločb. To je pravno sredstvo, ki ga zakon o kazenskem postopku dopušča. Tega ravnanja po mojem mnenju ni mogoče šteti kot nedovoljen pritisk, čeprav je lahko za sodnika to tudi moteča okoliščina."

Za zdaj ni nobenih postopkov

Še enkrat je poudaril, da je pošteno sojenje eden osnovnih postulatov delovanja vsakega sodnika in da zato ne more biti podvržen nikakršnim negativnim ukrepom. "Po meni dostopnih informacijah proti sodniku ne poteka noben disciplinski postopek niti noben kazenski postopek," je izpostavil Pogačnik. Prav tako ne ve, ali je res, da je pooblaščenec vdove Jamnika vložil kazensko ovadbo zoper Radonjića.

Ga je pa sodnik Radonjić obvestil, da naj bi se pooblaščenec v eni od vlog nedostojno izražal, da to presega vse meje in mu predlagal, da sproži postopek pri odvetniški zbornici. A ker je želel omogočiti vsem, da se v času sojenja osredotočijo na razreševanje pravnih vprašanj, se še ni odločil, kaj bo storil s to pobudo ali z vlogo vodje specializiranega državnega tožilstva, ki je nakazovala na elemente disciplinske odgovornosti sodnika.

Od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča je Pogačnik prejel zaprosilo, da navedbe preveri in ga o ugotovitvah obvesti. Če bi se izkazalo, da sodnikove navedbe držijo, bi to po navedbah vrhovnega sodišča terjalo ustrezno reakcijo, ker so pritiski na sodnike nedopustni.

Specializirano državno tožilstvo zavrača očitke o pritiskih na sodnika

Na specializiranem državnem tožilstvu (SDT) odločno zavračajo očitke sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj in na predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika pri sojenju Milku Noviču. Kot so pojasnili, je vodja SDT-ja Harij Furlan Pogačniku predlagal ukrepanje zoper Radonjića zaradi neprimernega vedenja do tožilke in tožilstva.

V sporočilu za javnost so navedli, da so na SDT 15. januarja prejeli dopis Radonjića, v katerem je vodjo tožilstva pozval, naj za zastopanje obtožbe v zadevi Novič določi drugega državnega tožilca. Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar naj bi se na naroku 11. januar nedostojno vedla.

Furlan je 16. januarja Radonjića obvestil, da za zastopanje obtožnice ne bo določil drugega državnega tožilca, ker je po preučitvi okoliščin ocenil, da ne narekujejo sprejetja takšnega ukrepa. Žgajnarjeva je nato čez dva dni vložila zahtevo za izločitev Radonjića zaradi vzbujanja dvoma o nepristranskosti sodnika, na katero se je Radonjić tudi odzval.

Na začetku aprila je Furlan predsedniku sodišča Pogačniku podal predlog za ustrezno ukrepanje zoper Radonjića, in sicer zaradi dogodka na naroku 11. januarja in vsebine njegove izjave glede zahteve za njegovo izločitev. Kot so zapisali na SDT-ju, je Radonjić izrekel in napisal neprimerne ter neresnične trditve in zaključke tako o državni tožilki Žgajnarjevi kot tudi o vodji SDT-ja Furlanu in predsedniku okrožnega sodišča Pogačniku.

Na SDT-ju so ocenili, da Radonjićeva komunikacija z državno tožilko na glavni obravnavi 11. januarja in njegove navedbe v izjavi glede zahteve za izločitev predstavljajo grobo kršitev načel kodeksa sodniške etike, predvsem z vidika odnosa in ugleda. S takim ravnanjem je izpolnil tudi elemente disciplinske kršitve iz zakona o sodniški službi. Furlan je Pogačniku zato predlagal, da ukrepa zoper opisano vedenje in pisanje sodnika Radonjića. Poudarili so, da je bil tak predlog podan izključno zaradi neprimernega vedenja sodnika do državne tožilke in državnega tožilstva.

Ministrica Katič obsoja kakršne koli pritiske

Odzvala se je tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki ostro obsoja kakršne koli nedopustne pritiske na delo in odločitve sodnikov. Na ministrstvu so zapisali, da niso seznanjeni s konkretnejšimi okoliščinami glede domnevnih pritiskov, zato lahko glede navedb in postopkovnih možnosti poda le splošno stališče. "Za ugled in s tem tudi zaupanje javnosti v pravosodje lahko največ storijo nosilci funkcij sami. Vsi deležniki v sodnih postopkih se morajo zavedati, da so pri tem lahko izpostavljeni tudi kritični presoji javnosti, sodnik pa mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe, za zaščito teh vrednot in načel pa tudi uporabiti temu primerne mehanizme," so dodali.

Sodniško društvo: Nedopustni kakršni koli pritiski na sodnike

V Slovenskem sodniškem društvu s podrobnostmi o domnevnih pritiskih na sodnika Zvjezdana Radonjića, na katere je ta opozoril v torkovem izreku oprostilne sodbe Milku Noviču, niso seznanjeni. So pa na načelni ravni poudarili, da so sodniki zavezani sojenju zgolj po ustavi in zakonih in da so vsakršni pritiski nanje nedopustni.