Na črne napovedi predsednika vlade, ki je nujo po reformah opisal z napovedjo, da Slovenija že jeseni ne bo več zmogla odplačevati svojih obveznosti, se je odzvala tako tuja kot domača javnost. Zadnje dni strani tujih medijev polnijo novice o Sloveniji kot državi na robu bankrota, zdaj pa o tem želijo razpravljati tudi poslanci.

Poslanska skupina Pozitivne Slovenije je namreč zahtevala sklic izredne seje državnega zbora - prve, ki bi jo v tem mandatu zahtevala opozicija. Vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer pojasnjuje, da je predsednik vlade že junija na radiu omenil možnost, da ne bomo več zmožni plačevati obveznosti, pred dnevi pa je v intervjuju za spletni portal jasno povedal, da oktobra ne bomo več plačilno spodobni. "To pomeni, da govori o bankrotu. Če je to res, je čas, da premier v DZ-ju javno pove, kaj nas je do tega pripeljalo in s katerimi ukrepi bi to preprečili."

Ne pripravljajo interpelacije ali nezaupnice proti predsedniku vlade, ampak bi na seji vzpostavili dialog, o katerem ves čas govori premier. "V vsaki normalni demokraciji bi imeli ob takšnih izjavah enake izredne seje," je prepričan. To je namreč po njegovih besedah edino orožje opozicije, s katerim lahko pokliče premierja v parlament, da ta poroča o stanju. Še posebej zato, ker od preostalih ministrov in članov koalicije slišijo drugačne napovedi in ocene. Šele po tej seji pa bo jasno tudi, ali bodo vložili kakšne interpelacije zoper posamezne ministre.

Tanko: To je pika na i vsem blokadam
"Doživeli smo piko na i dozdajšnjim blokadam in spotikanjem, ki smo jih deležni predvsem od Pozitivne Slovenije," je zahtevo opozicijske stranke komentiral vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Poudarja, da se je PS šele po sedmih mesecih dela nove vlade in parlamenta "zbudil s sklicem izredne seje", do zdaj namreč po njegovih besedah še niso predlagali resne razprave o gospodarskih zadevah. "Tudi zdaj je ne," dodaja.

"Zavedamo se, da je ta mandat čas, ko je treba strniti vrste, zato smo vsem strankam ponudili sodelovanje pri oblikovanju ukrepov za izhod iz krize. Obe opozicijski stranki sta bili proti temu. Kljub temu smo pričakovali, da bo PS ponudil alternativne rešitve, ki bi jih lahko obravnavali. A do zdaj takih predlogov ni bilo." Po njegovem mnenju bi morali govoriti predvsem o dejanskih težavah bančnega sistema, ki je v Sloveniji oslabel zaradi tajkunskih posojil, lumparij, ki so se dogajale pod krinko zaupnosti, težave je povzročil tudi regulator, ker ni pravočasno ukrepal. O teh temah pa v zahtevi PS-ja po izredni seji ni niti stavka, je dejal. "Gospa Bratušek je bila nadzornik NKBM-a. Pričakoval bi, da bi zato predlagali razpravo o tem, kar poznajo."

Naj se obnaša odgovorno, ali pa naj odide
Pozitivna Slovenija sicer v zahtevi za sklic seje predlaga, da DZ po opravljeni razpravi sprejme sklep, da so bile izjave predsednika vlade, izrečene 31. 8. 2012 za spletni portal Siol in povzete v številnih tujih medijih, neodgovorne in škodljive in da premierja pozove, da pri predstavljanju realne situacije v Sloveniji nastopa odgovorno in zadržano ter s položaja, ki ga opravlja, skrbi za pomiritev mednarodne skupnosti in mednarodnih finančnih trgov oz. da odstopi, če tega ni zmožen.

Kabinet premierja: Za stanje in skrivanje sta kriva prejšnja vlada in Janković
Iz kabineta predsednika vlade so se na poziv PS-ja odzvali z obtožbami na račun prejšnje vlade in predsednika PS-ja Zorana Jankovića. Kot so zapisali, je "v Evropi in svetu znano, da so ključni razlogi za sedanje stanje v državi v skrivanju dejanskega stanja v prejšnjem mandatu ter prepozni ali neustrezni reakciji Pahorjeve vlade na krizo".

"Med razlogi za skrivanje pravega stanja pa je najpomembnejši strah vplivnih posameznikov, ki so že drugič v obdobju iste generacije izropali slovenske banke. Predsednik stranke, ki zahteva izredno sejo, je pri tem izdatno sodeloval in preko podjetij, ki jih obvladuje, v slovenski bančni sistem izvrtal skoraj 200-milijonsko luknjo," so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Janković: Janši smo očitno stopili na rep
Na obtožbe SDS-a se je Janković že odzval. Kot je dejal, je "na razpolago vsem institucijam v tej državi, da preverijo neodgovorne in neresnične izjave predsednika vlade". Janković je dejal, da so Janši očitno stopili na rep. "Prepričan sem, da bo v preverjanju slabih terjatev našel sebe, posebej pri podjetjih, kot so Istrabenz, Luka Koper, Zvon, Intereuropa, Pivovarna Laško".

Kot je sporočil predsednik PS-a, so želeli z zahtevo za sklic izredne seje predsednika vlade zgolj opozoriti, naj bo v svoji komunikaciji bolj zadržan, saj s svojimi nepremišljenimi izjavami povzroča veliko škodo državi. "Očitno tega sporočila ni razumel," je še zapisal Janković.

Virant bo zahtevo proučil
Zaradi predlaganih sklepov Pozitivne Slovenije pa predsednik Državnega zbora Gregor Virant še ni povsem prepričan, ali bo sklical izredno sejo. Pravi namreč, da zahteva PS-ja "vsebuje določene elemente, za katere je po naši ustavi predvidena interpelacija ali konstruktivna nezaupnica", medtem ko so v PS-ju to vložili "kot nek sklep, da se pozove predsednika vlade k odstopu in to je treba pravno natančno preučiti". Zato se bo o tem posvetoval še z zakonodajno-pravno službo DZ-ja in pravnikom Mirom Cerarjem in potem se bo odločil, ali skliče izredno sejo.

Novakova: Seja bi morala biti zaprta
Če ta seja bo, bi po mnenju predsednice NSi-ja Ljudmile Novak morala biti zaprta za javnost, saj bi se le tako lahko pogovorili odkrito o vseh stvareh. Še enkrat je izpostavila, da je situacija v državi resna, kar pa po njenem mnenju ve tudi predsednik PS-ja Zoran Janković, saj so o tem govorili že na sestanku vseh predsednikov parlamentarnih strank. "Zdaj moramo le še verjeti, da je resna in da situacijo izboljšamo. A PS ni konstruktiven in Janković vedno znova išče izgovore, zakaj česa ne bi storili," je izpostavila. Tudi takšna drža opozicije vpliva na nižanje bonitetnih ocen, je dodala.

"Potrebna je večja enotnost politike. Koalicija pripravlja ustrezne ukrepe, za določene stvari, ki jih moramo sprejeti z dvotretjinsko večino, pa potrebujemo podporo opozicije." Bonitetne ocene so se po njenih besedah poslabšale še pred spornimi premierjevimi izjavami, zato je PS-jev razlog za sklic izredne seje označila kot slab izgovor, "da opozicija spet ne bi bila nič kriva".

Tudi vodja poslancev SDS-a Tanko je prepričan, da izjave premierja Janše na bonitetne ocene niso vplivale, saj je govoril le o mogočih posledicah, če določeni ukrepi ne bodo sprejeti. Evropa in bonitetne hiše po njegovih besedah že same vedo, da stanje v naših bankah ni dobro, in to ne zaradi izjav predsednika vlade, ampak ker je Slovenija transparentna na tem področju.

SD: Premier ne želi kritične presoje
Vodja poslanske skupine SD-ja Janko Veber vidi poziv PS-ja za sklic izredne seje kot priložnost, da poslanci spregovorijo o dejanjih in izjavah premierja. Ta po njegovem mnenju uničujejo slovensko ekonomijo. Premier želi doseči, da bi se fiskalno pravilo sprejelo brez kritične presoje, ocenjujejo v SD-ju.

Veber je še dejal: "Še vedno trdim, da je fiskalno pravilo brez zakona o izvedbi tega samo razlog za to, da bodo lahko upravičili razprodajo slovenskega premoženja." Mehanizem, kako to premoženje prodajati mimo DZ-ja in brez kakršne koli odgovornosti, pa je po mnenju Vebra holding, ki naj bi bil prioriteta te vlade.

Tudi v koaliciji kritični
Predsednik Državljanske liste Virant se strinja, da morajo biti politiki v teh občutljivih časih pri izjavah zelo previdni. Sam sicer ni želel špekulirati o razlogih premierja za izjave, prepričan je, da razloga za črnogledost ni, je pa vse odvisno od "politične pameti", poroča STA. Po njegovem mnenju bi moral tudi premier Janez Janša vodji evroskupine Jean-Claudu Junckerju, s katerim se bo kmalu srečal, sporočiti, da je Slovenija sposobna svoje težave rešiti sama, da točno vemo, kaj narediti in da imamo jasen akcijski načrt.

Glede na to, da mednarodni finančni trgi spremljajo vsako potezo države, moramo biti še posebej previdni pri izjavah najvišjih predstavnikov, se je pred dnevi s kritikami premierja strinjal zunanji minister Karl Erjavec. Predsednik DeSUS-a ne vidi v zahtevi PS-a nič slabega. Meni namreč, da bi bilo koristno, da se v DZ o realnem stanju Slovenije opravi javna razprava. Kot je dejal, morajo državljani izvedeti, v kakšnem položaju je Slovenija.

Erjavec v nasprotju z Novakovo pravi, da bi moral biti s takšne razprave neposreden TV-prenos, saj bi bila to priložnost, da si bodo ljudje lahko ustvarili mnenje o tem, kaj bi bilo v tem trenutku najboljše za Slovenijo. Erjavec je dejal tudi, da obstaja možnost plačilne nesposobnosti, če se ne bo nič naredilo. Tudi gospodarski minister Radovan Žerjav bi se takšnim besedam izognil. "Mislim, da moramo v tem trenutku predvsem vsi zelo strpno delati v smeri, da pridemo do ukrepov," je poudaril.

Tuji politiki do zadnjega zatrjujejo, da je vse v redu
Da je tujim novinarjem moral pojasnjevati položaj, je na svojem blogu zapisal ekonomist in minister v prvi Janševi vladi Jože P. Damjan. Prepričan je, da položaj v Sloveniji še ni tako dramatičen, a opozarja, da se na tovrstne izjave odzivajo mednarodni finančni trgi, to pa lahko povzroči zvišanje obrestnih mer in padec bonitetne ocene. Prav zato so najvišji politiki držav, ki so že zaprosile za pomoč, vselej do zadnjega zatrjevali, da pomoči ne potrebujejo.