Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v pogovoru za STA ob koncu šolskega leta nakazala nekatere smernice svojega dela. Glede nadaljevanja varčevanja pravi, da težko napoveduje kar koli, ker pogovori še potekajo. Trenutno se sicer trudijo, da bi jim z dodeljenimi sredstvi uspelo izpeljati leto. "V tem trenutku težko napovem kar koli, saj smo šele pri opredeljevanju izhodišč za proračun. Sama vendarle računam, da bo prevladalo spoznanje, da je znanje naš razvoj in prihodnost," je dejala.

Makovec Brenčičeva je tudi povedala, da za zdaj ne pripravlja novega zakona o visokem šolstvu, kar je bil namen njenih predhodnikov, temveč le novelo obstoječega zakona.

"V tem mesecu smo se že srečali z nekaterimi deležniki, ki jih zadeva omenjeni zakon, ne pa še z vsemi. Razpravljali smo predvsem, kaj lahko naredimo glede najbolj nujnih sprememb, kot so uresničitev ustavne odločbe glede stabilnega financiranja visokega šolstva iz leta 2011, prehod s programske na institucionalno akreditacijo in internacionalizacija v visokem šolstvu. Predlog je, da omenjeno najprej rešujemo z novelo zakona, nato pa pripravimo obsežnejše konceptualne in sistemske zakonske spremembe. Pri tem bomo izhajali tako iz osnutka zakona, ki je nastal v času ministra Jerneja Pikala, kot izhodišč, ki jih je pripravila ministrica Stanka Setnikar Cankar," je povedala.

Visoki honorarji so prepuščeni univerzam
Pred časom je bila zelo aktualna tudi razprava o avtorskih honorarjih v visokem šolstvu, zaradi česar je ministrsko mesto zapustila Stanka Setnikar Cankar. Vendar je ministrica dejala, da zakonskih sprememb glede tega za zdaj ne namerava predlagati. "Kolikor vem, univerze rešujejo to problematiko v okviru delovnih skupin, predvidevam, da bo o tem več znano jeseni," je dejala.

Makovec Brenčičeva je tudi poudarila, da bo ena ključnih nalog njenega mandata preučiti celotno mrežo srednjih šol in njihove programe: "Pri tem sama razmišljam v smeri, kako izboljšati njihovo povezljivost z gospodarstvom, na kakšen način uvesti različne oblike usposabljanja na delovnem mestu, razviti prožnejša učna okolja in kako umestiti vajeništvo. V danem trenutku imamo precej neskladij med povpraševanjem po nekaterih vrstah poklicev in razpoložljivostjo na trgu dela. To kliče po spremembah."

Podpora zvišanju cenzusa za kosila
O pripravi zakonskih rešitev za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede izenačenja višine financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah s programi v javnih osnovnih šolah, pa je razložila, da pripravljajo spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki vključujejo tudi razmisleke, povezane z odločbo ustavnega sodišča.

Na ministrstvu tudi podpirajo zakonsko novelo, s katero bi zvišali cenzus za upravičenost do osnovnošolskega kosila. "Res gre za pereč problem, zato smo predlog tudi podprli. Vendarle pa potrebuje razmislek o organizaciji in načinu izvedbe. Ocenjujemo, da bi šole morale pripraviti 45.000 kosil, kar letno predstavlja dobrih 15 milijonov evrov, če uvedemo subvencijo za dohodninske razrede, kot je predlagano. Šolske kuhinje že zdaj pripravljajo od štiri do pet obrokov (zajtrk, dopoldanska in popoldanska malica in kosilo), pri vsakem obroku zaradi zdravstvenih in drugih okoliščin pripravljajo tudi več jedilnikov (npr. dietni obroki). Prav zato je potreben čas za ustrezno pripravo šol in postopno uvedbo," je povedala šolska ministrica.