Inštitut je v letu 2019 po ugotovitvah revizorjev med drugim obračunal za 23.469 evrov preveč dodatka za dvojezičnost. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Inštitut je v letu 2019 po ugotovitvah revizorjev med drugim obračunal za 23.469 evrov preveč dodatka za dvojezičnost. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Po mnenju Računskega sodišča bi moral biti NIJZ med drugim učinkovitejši pri določanju aktivnosti zbiranja in obdelave podatkov ter poročanju, pri opredelitvi modelov oziroma meril vrednotenja uspešnosti in kakovosti storitev ter pri zagotavljanju ustrezne primerljivosti podatkov iz lokalnih informacijskih sistemov.

Poleg tega NIJZ po navedbah Računskega sodišča ni poskrbel, da bi bilo razvidno, zakaj elektronsko naročanje in spremljanje podatkov o čakalnih dobah ni mogoče za vse vrste storitev iz veljavnega šifranta, in ni poskrbel za odpravo ugotovljenih težav pri izvajanju določenih dejavnosti, ki bi vodile h kakovostnejšim podatkom o čakalnih dobah.

Uvrstitev v previsok plačni razred in previsoki dodatki

Inštitut je po ugotovitvah revizorjev ravnal v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ker je javni uslužbenki pri napredovanju določil previsok plačni razred in zato obračunal 1420 evrov previsoko plačo, izplačal 2980 evrov preveč položajnega dodatka, 713 evrov preveč dodatka za znanstveni naziv in 23.469 evrov preveč dodatka za dvojezičnost.

Akt o sistemizaciji delovnih mest ni bil skladen z določbami zakona o javnih uslužbencih, javnim uslužbencem pa je inštitut po navedbah Računskega sodišča zagotavljal nekatere pravice v večjem obsegu, kot je to določeno v zakonu, podzakonskem predpisu ali s kolektivno pogodbo. V nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih je obračunal in izplačal sorazmerni del regresa za letni dopust, delo na domu in prenos ur v naslednji mesec pa nista potekala v skladu z notranjim aktom.

Neustrezna podlaga za oddajanje prostorov

Delo po podjemnih pogodbah se je v nasprotju z zakonom o zdravstveni dejavnosti opravljalo tudi pred pridobitvijo soglasja delodajalcev. V nasprotju z zakonom o računovodstvu NIJZ ob koncu leta ni uskladil stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom, prostorov pa ni oddal v najem na podlagi ustrezne metode razpolaganja z nepremičnim premoženjem, kot to določa zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, navajajo na sodišču.

Računsko sodišče je inštitutu podalo več priporočil za izboljšanje poslovanja ter zahtevalo predložitev odzivnega poročila.