Vključuje nekaj mestne vožnje, nekaj ravnih odsekov (po dolini Besnice) in dva vzpona, na lažjem, lokalni kolesarji mu rečejo na Pečarja, celo nekaj makadama, na težjem, tistem na Janče, pa vas čaka nekaj spoštovanja vrednih strmin.

Janče so razložena vas na kopastem hribu, ki se pne med dolinama reke Save in potoka Besnica, najvišje seže skoraj 800 metrov nad morje. Na Jančah stoji tudi planinski dom, ki je (posebej konec tedna) cilj številnih planincev in tudi kolesarjev. Iz središča Ljubljane mimo Zaloga in Besnice je do Janč po asfaltirani cesti slabih 25 kilometrov, od tega je resnega in strmega vzpona štiri kilometre in pol.

Najhitreje in z najmanj napora pridete do izhodišča vzpona, če se peljete mimo ljubljanskih Fužin in Polja do Zaloga, nato pa ob železniški progi na eni ter Ljubljanici na drugi strani do Podgrada. V Podgradu, kjer se tako Ljubljanica kot Besnica izlivata v Savo, vas bo smerokaz usmeril pod železniško progo v smeri Besnice.

Strmi, tudi 20-odstotni, štirje kilometri
Dolina, po kateri vas čaka do začetka vzpona dobrih osem kilometrov, je na trenutke široka, na trenutke pa se precej zoži, a je zato senčna, kar pride prav v poletnih mesecih. V prvem večjem križišču se držite levo, po cesti, ki zavije desno, se lahko mimo Sostrega vračate proti Ljubljani. Čez tri kilometre vas smerokaz usmeri levo (do Janč so dobri štirje kilometri, ne osem, kot piše na znaku), cesta se takoj postavi pokonci.

Prva dva kilometra sta izjemno strma, znaku ob začetku vzpona, na katerem piše 12 %, je treba kar verjeti. Cesta gre malo po gozdu in malo po travnikih, kjer se odpre tudi razgled. Strmine je za dva kilometra in pol, konča se malo pred vasjo Gabrje, kjer se nam na levi v daljavi pokaže tudi Ljubljana. Ko bomo imeli Gabrje za sabo, nas čakata še slaba dva kilometra do Janč. Strmina za trenutek popusti, tako da si lahko naberete moči za zadnji del.

Ko boste prikolesarili do janške podružnične osnovne šole, vas bo na desni pričakal znak, ki bo označeval 20-odstotno strmino – naj vam bo v tolažbo, da je odsek dolg le okoli 300 metrov. Ko pridete do kapelice, se cesta položi, gozd se umakne travnikom, pred sabo pa boste že zagledali Janče. Do planinske koče, kjer se lahko okrepčate, je le še nekaj nenapornih minut.

Spust po isti poti, nadaljevanje pa čez Sostro
Nazaj do izhodišča se lahko vračate po poti, po kateri se prišli, lahko pa vsaj del poti prevozite po drugi trasi. Spust je po poti vzpona. Ker so strmine velike, pazite pri zaviranju, dostikrat vam lahko nasproti pripelje kakšen avto, ki mu za druge udeležence v prometu ni mar in si je cesto na Janče vzel za trening relija. Ko boste na glavni cesti, nadaljuje desno, od koder ste se prej pripeljali. Po dobrih treh kilometrih pa zavijte levo proti Ljubljani.

Čakata vas slaba dva kilometra ne prehudega vzpona na Pečarja, ki pa ni v celoti asfaltiran, vendar je makadamski odsek lep, ponekod lepši, kot so prenekatere slovenske asfaltirane ceste. Ko boste na vrhu, na levo se odcepi cesta na Javor, vas takoj čaka lep in pregleden trikilometrski spust. Nato nadaljujete po prednostni (Litijski) cesti vse do izhodišča.

Opisana tura je za tiste bolje pripravljene le za malo bolj naporen trening. Za tiste, ki v nogah ne naberejo tisočev kilometrov, pa morda malo večji zalogaj, predvsem zaradi vzpona na Janče. Če hočete turo narediti krajšo in manj zahtevno, lahko v Besnici takoj zavijete na Pečarja, ampak potem se vam več kot 30 kilometrov ne bo nabralo, v tem primeru se je najbrž bolje odpeljati na Pance.

Uroš Bonšek, foto: OSM Films