Vlada pošilja DZ-ju v obravnavo po nujnem postopku predlog, po katerem se za davčni leti 2016 in 2017 zvišuje meja med drugim in tretjim davčnim razredom z zdajšnjih 18.960,28 evra, na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Ohranja se tudi nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 odstotkov, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra.

Po veljavni ureditvi so zavezanci, ki so prejeli dohodek v vrednosti okoli 1,5-kratnika povprečne plače, obdavčeni z davčno stopnjo 41 odstotkov, po predlogu pa se bo meja obdavčitve za ta razred zvišala na 1,6-kratnik povprečne plače. Sprememba naj bi po podatkih za leto 2013 zajemala okoli dva odstotka zavezancev oziroma okoli 20.400 ljudi.

Zaradi progresivne lestvice dohodnine se s premikom meje med drugim in tretjim davčnim razredom neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih, kar pomeni, da bodo razbremenjeni vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače. Glede na podatke za leto 2013 bo takšnih zavezancev skupno 12 odstotkov oziroma 114.740.

Del širših sprememb davčne ureditve
Finančni minister Dušan Mramor je na tiskovni konferenci razgrnil še nekaj podrobnosti. Po izračunih bo tako hipotetični davčni zavezanec, ki prejema 1,6-kratnik povprečne plače, letno moral državi plačati 197 evrov manj. Tisti, ki prejemajo dvakratnik povprečne plače, pa ob "določenih predpostavkah" letno prihrani 202 evra.

Ukrep je za proračun nevtralen, je pojasnil minister. "Plačala" ga bo namreč ohranitev četrtega dohodninskega razreda. Ta je bil predviden kot začasni ukrep in zato v proračunu ni predviden. Ker ga je vlada podaljšala, je zato "dobila" več kot 15 milijonov nerazporejenih evrov, ki bodo nevtralizirali razbremenitev segmenta srednjega sloja.
Minister je poudaril, da je sprememba del precej širšega svežnja sprememb davčne ureditve, ki jo ministrstvo za finance v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi skupinami pripravlja že od nastopa zdajšnje vlade. Ker je na predlog sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ prišlo zelo veliko pripomb, se je koalicija odločila, da bo sprejemanje premaknila na prihodnje leto. Spremembe pri dohodninski lestvici pa gredo v DZ že letos. Veliko jih je bilo že sprejetih, in sicer 13 zakonov in 14 aktov vlade, je naštel Mramor.
Ministrstvo je v okviru analize, ki jo je pripravilo kot podlago za spremembe ureditve, sicer ugotovilo, da ima Slovenija celokupno podpovprečno davčno obremenitev in da se ta neprestano zmanjšuje od leta 2012 naprej. Mramor namerava trend nadaljevati. Je pa poudaril še nianse: medtem ko imamo nadpovprečno obremenitev dohodkov od dela, imamo tudi podpovprečno obdavčen dobiček in premoženje.

Sindikati za spremembe že leta
V ZSSS-ju že več let vladam sporočajo, da je po njihovem mnenju treba spremeniti dohodninsko lestvico in razbremeniti srednji razred. Po trenutni dohodninski lestvici se namreč že posameznik z bruto plačo v višini 2.382 evrov uvrsti v tretji davčni razred s stopnjo 41 odstotkov, zaradi česar je bila sprememba v tem segmentu nujna, je zapisala izvršna sekretarka ZSSS-ja za ekonomsko področje Andreja Poje.

"Upamo, da bomo v prihodnje pri prestrukturiranju davčnih bremen pristopili k nadaljnjim spremembam na tem področju v smeri povečanja progresivnosti dohodninske lestvice, na primer z umestitvijo novega davčnega razreda med razred s 27- in 41-odstotno obdavčitvijo in spremembo zneskov ob prehodu iz enega v drug davčni razred," je dodala.

V ZSSS-ju še menijo, da je zelo pomembno tudi, da zaposlene z najnižjimi dohodki oprostijo plačila dohodnine in da se razbremeni 13. plača oziroma božičnica.