Domačini so s transparenti, na katerih je med drugim pisalo: "Zavodnje na mrtvaškem odru, hočemo resnico in samo resnico, Šaleška dolina plinska celica", jasno označili pot do središča vasi, kjer je potekal protest proti gradnji novega bloka Termoelektrarne Šoštanj, je za Val 202 poročal Marjan Jerman. Dvorana Zavodenj je poleg protestnikov gostila odgovorne z občine in podjetja, ki so poslušali očitke o netransparentnem delovanju, neodgovornosti, nenamenski porabi sredstev, pomanjkanju analiz ter škodljivosti za zdravje in okolje.

Pisalo se je leto 1987, ko so vaščani Zavodenj protestirali proti 5. bloku Termoelektrarne Šoštanj.
Očitki so precej podobni tistim, ki jih leta 2012 sporočajo nasprotniki gradnje 6. bloka.
"Kaj je oblast naredila, mislim, kje so meritve zraka? Kje so analize zemlje in zdravja in kakšne so? Ali so se sploh delale? Če se niso, naj povedo, da se niso," se je hudoval eden izmed krajanov. "Sprašujem se, kako je bilo mogoče brez analiz iti v investicijo EKK-ja," je dodal.

"Nihče ni odgovoren"
Pričevali so o vplivu na zdravje in o žveplenem zraku, ki ga povzročajo že obstoječi bloki. Umira gozd, nekateri kmetje so izgubili večji del pridelka, so nadaljevali vaščani. Med gradnjo je bil sicer predviden denar za čistilno napravo, "ampak se je nabavilo nekaj drugega, to sami vejo kaj," je zatrdil krajan, ki bi rad videl odgovorne, a jih ni mogoče najti, je dodal.
"Moje mišljenje je, da so morali vedeti, kaj vsebuje premog, že 67' leta. Zdaj pa pravijo, da ne vejo, kaj se je dogajalo, kaj vsebuje premog. To se pravi, da smo šli gradit nekaj, za kar sploh ne vemo, za kaj bomo imeli," je zatrdil eden izmed nasprotnikov.
O prekoračitvah javnosti niso obveščali
Krajani so očitali vodstvu Teša in seveda občinskim ustanovam, da jih niso obveščali o prekoračitvah žvepla v ozračju, ampak so kar molčali in vse ovijali v plašč skrivnosti, je poročal Jerman. V Ljubljani so namreč za precej manjše koncentracije zapirali ulice za promet, v Šaleški dolini pa nič.
Kdo zagotavlja, da bodo plani izpolnjeni
Na podatke, ki so jih javnosti dajali predstavniki Teša in občine, je odgovarjala s podrobnimi analizami oborožena krajanka. Ob gradnji Teša 4 leta 1972 so na občini Titovo Velenje ugotavljali, da občutno onesnaževanje zraka hudo škoduje flori in favni. V družbenem planu za osemletno obdobje so napisali, da je nujno sprejeti občinski sklep, s katerim bi od Teša zahtevali, da predloži teste vpliva onesnaženosti.
"Kdo nam zagotavlja, da si bo družba prizadevala odstraniti zastrupljanje ozračja, kot si je zastavila v načrtu," se je vprašala krajanka.
Pri gradnji Teš 4 (ki se je takrat načrtovala) je treba vgraditi takšne čistilne naprave, ki bodo v največji možni meri preprečevale onesnaženje ozračja, je zapisano v občinskem gradivu. "Tako leta 1972, zdaj smo leta 1987, 15 let pozneje. To je bila obljuba ob gradnji Teša 4, zdaj poslušamo enake obljube ob gradnji Teša 5. Takrat so nas prevarali, zdaj ne verjamemo več," je protestirala.
Kmetom ne odkupujejo več krompirja
Lovci so dobili obvestila, da drobovina živali zaradi vsebnosti strupenih snovi ni več užitna, kmetje so izgubili pol gozda, vino je jalovo, je poročal novinar Radia Slovenija. Kmetom v okolici Semiča niso želeli odkupiti niti krompirja.
"Družba daje prednost industriji in uničevanju kmeta," je protestirala obveščena domačinka. Ker se uničuje zdravje ljudi, bo tudi industrija ostala brez delavcev, je nadaljevala. "V šolah naj bi vzgajali otroke v duhu socializma, skrbi za človeka, zaupanju v Zvezo komunistov. Ali se zavedamo, da taka, neodgovorna dejanja, provokacije v družbeni ureditvi, saj namerno vzbuja v ljudeh nezaupanje ali celo zgražanje. Namesto, da bi v mladih ljudeh zbujali zaupanje v vodstvo države, se v njih zbuja uporništvo," je bila kritična do delovanja oblasti.
"200 odstotkov več gensko prirojenih napak"
O vplivu na zdravje ljudi je za Val 202 več povedal dr. Rebernik iz Zdravstvenega doma Titovo Velenje, ki je izvedel podrobnejšo analizo za desetletno obdobje. Zlasti je odstopala obolevnost predšolskih in šolskih otrok, še posebej obolevnost dihal, ki je bila za 30 odstotkov višja od republiškega povprečja. Najbolj je bil zaskrbljen nad številom prirojenih napak pri otrocih, ki je bilo za 200 odstotkov večje od republiškega povprečja.
"Za balkanijade je, za zdravje ni"
"Nikomur ni jasno, da v državi, kjer je denar za olimpijade, balkanijade in ne vem kaj še - te reči niso poceni - ni denarja za prepotrebne čistilne naprave, brez katerih bi smeli biti, saj je tako ogroženo zdravje ljudi, medtem ko je z ustavo zajamčeno čisto in zdravo življenje," je komentiral novinar.
"Gre za dejanje, kakršnega si v samoupravnem, socialističnem sistemu nikakor ne bi smeli privoščiti. Ali smo kar hitro pozabili geslo: človek je naše največje bogastvo? Samo, da nas ta pozabljivost ne bo stala preveč," je sklenil prispevek.