Raziskava Inštituta 8. marec o posledicah šolanja na daljavo za družine z osnovnošolskimi otroki je pokazala, da so starši utrujeni in zaskrbljeni, najpogosteje so mame preobremenjene s pomočjo otrokom pri šolanju na daljavo, otroci pa brez motivacije. Sodelavci inštituta so jo opravili med več kot 2600 gospodinjstvi iz vse države. Dobra polovica jih je navedla, da imajo enega osnovnošolskega otroka, 40 odstotkov dva osnovnošolca, 173 družin pa tri osnovnošolce. Po 20 odstotkov je bilo družin z otrokom v 1., 2. ali 3. razredu, po 10 odstotkov pa z otrokom v 8. ali 9. razredu, je na današnji novinarski konferenci inštituta povzela Jasna Mažgon z oddelka za pedagogiko pri ljubljanski filozofski fakulteti.

Glede na odgovore staršev oz. skrbnikov je razvidno, da skoraj četrtina anketirancev nima mirnega prostora, kjer bi otrok oz. otroci opravljali šolsko delo, skoraj polovica si jih računalnik deli s starši ali sorojenci. "To nakazuje na velike tehnične težave pri sledenju pouku," je ocenila sodelavka inštituta Sara Ugrin.

Sorodna novica Najmlajši v šolah in vrtcih, del dijakov bojkotiral pouk na daljavo

Vodja projekta raziskave Mark J. Užmah je ob tem izpostavil, da glede na raziskavo otroci dnevno preživijo od štiri do šest ur pred računalnikom za potrebe šolskega dela. Poleg tega skoraj polovica staršev dnevno porabi še od ene do dve uri, tretjina pa do štiri ure za pomoč otrokom pri šolskem delu. Pri učencih prvih treh razredov osnovne šole je med šolanjem na daljavo prevladoval tak način dela, da so od učiteljev dobili navodila za samostojno delo, kar pa je po besedah J. Užmaha pomenilo, da so morali starši otrokom pomagati. "Starši se morajo angažirati, da otroci naredijo snov, ki bi jo sicer morali v šoli," je poudaril.

V času šolanja na daljavo so se po besedah sodelavke inštituta Mojce Lukan poglobile socialne in družbene neenakosti. Glede na odgovore sodelujočih v raziskavi je za 52 odstotkov gospodinjstev dohodek v času krize ostal enak, 42 odstotkom gospodinjstev se je dohodek zmanjšal, povečal se je petim odstotkom sodelujočih gospodinjstev. Devet odstotkov vprašanih staršev skrbi izguba subvencionirane prehrane.

Kovač: V Sloveniji ni bilo tehničnih pogojev za izvedbo šolanja na daljavo

Direktorica inštituta Nika Kovač je opozorila, da se meseci šolanja na daljavo poznajo tako na psihičnem stanju staršev kot otrok; dve tretjini anketiranih sta navedli povečano izčrpanost, 58 odstotkov jih čuti stisko. Vse ugotovitve iz vprašalnika po besedah Kovačeve nakazujejo, da je tako dolgoročno šolanje na daljavo pustilo posledice in da bi morale oblasti pripraviti načrt odpravljanja teh posledic.

Sorodna novica V črnih regijah protesti; dekan Pedagoške fakultete: Položaj je za učence nesprejemljiv

Po njenih navedbah se kaže, da tehničnih pogojev za izvajanje šolanja na daljavo v Sloveniji ni bilo. Izpostavila je primer Italije, kjer je vlada vsem, ki računalnika nimajo, zagotovila brezplačne računalnike. Vlada si je po njenih navedbah zatiskala oči pred tem, da otroci ne morejo slediti pouku na daljavo. Prav tako ni podatkov o t. i. izginjavčkih, torej otrocih, ki se ne javljajo v šolo na daljavo.

Kakšne posledice je šolanje na daljavo pustilo na otrocih, bo sicer jasno šele, ko se bodo vsi učenci vrnili v šole, je dodal J. Užmah, ob tem pa pritrdil Kovačevi, da bo treba ukrepati, saj "dolgotrajno šolanje na daljavo ni tako učinkovito, kot zagotavlja ministrstvo za izobraževanje".

Sorodna novica Ministrici za 20 točk očitkov in poziv k odstopu: "Te bom z argumenti in dejstvi odločno zavrnila."

Zavzemajo se tudi za jasno strategijo odpiranja šol

Po prepričanju Inštituta 8. marec Slovenija potrebuje jasno strategijo, kako se bodo v prihodnje odpirale šole in kaj bo potrebno za to, da se bodo lahko odpirale. Ukrepi, ki jih država pričakuje, so nedosegljivi, je dejal J. Užmah in izpostavil premajhne učilnice, premalo kadra za razdeljene razrede.

Mažgonova meni, da bi bilo treba na sistemski ravni ugotoviti primanjkljaj v znanju pri posameznih predmetih in na podlagi teh ugotovitev pripraviti rešitve, ki bi te negativne učinke izobraževanja na daljavo čim bolj izničile. "To bi morala biti prioriteta ministrstva za izobraževanje," je poudarila. Ukrepi bodo morali biti po mnenju J. Užmaha celostni, saj "če bodo starši še naprej hodili v službo, otroci pa ne v šole, bo to kaos".

Nujno se mu zdi tudi, da začnejo epidemiologi znova slediti stikom, da se znova odrejajo izolacije in karantene za tvegane stike ter da se zagotovi, da starši v tem primeru dobijo nadomestila za izpad dohodka.