Državni zbor jih bo obravnaval na izredni seji v ponedeljek. Vlada je iz nabora ukrepov, o katerih se je v preteklih dneh dogovarjala s socialnimi partnerji in člani gospodarskega strateškega sveta, izbrala takšne, ki so skladni z javnofinančnimi omejitvami ter dajo največji učinek za največji krog gospodarskih subjektov, ki so ne po svoji krivdi prizadeti zaradi krize, je povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Prispevek za socialno varnost ne bo znižan
Zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev vlada v sveženj ukrepov ni vključila znižanja prispevne stopnje za delodajalce pri prispevkih za socialno varnost, čeprav se ji zdi ukrep kratkoročno učinkovit. Namesto tega je ponudila ukrep, ki bo omogočil skrajšanje delovnega časa pod 40 ur, pojasnjuje Gaspari. Ukrep se bo uporabljal selektivno.

Napovedal je tudi veliko poenostavitev davčnega postopka. Predlogov prejšnje vlade glede znižanja davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb vlada Boruta Pahorja ne sprejema, strinja pa se glede investicijskih olajšav za male podjetnike, ki jih predvideva predlog novele zakona o dohodnini. Po Gasparijevih besedah so predlagali poenostavitve davčnega postopka in znižanje akontacij davka od dohodkov pravnih oseb.

Pospešeno črpanje evropskih sredstev
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je pojasnil, da bodo skušali pospešiti dinamiko črpanja sredstev evropskih skladov in na ta način ugodneje vplivati na likvidnost podjetij ter poenostaviti postopke za prijavo na razpise in črpanja sredstev za povečanje likvidnosti.

Poleg makroekonomskih ukrepov bo vlada z že sprejetim dvigom trošarin zagotavljala javnofinančno vzdržnost, če se bodo razmere še poslabšale.

Izboljšanje stanja šele čez eno leto?
Gaspari je napovedal tudi ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanje izvozne dejavnosti podjetij. Bistveno večji pomen bo dobila banka SID. To je prvi sveženj ukrepov, s katerim se želi vlada odzvati na krizo, je dejal Gaspari in izrazil bojazen, da bo treba prihodnje leto znova ukrepati, saj se razmere v mednarodnem okolju poslabšujejo. Izboljšanje je mogoče pričakovati šele proti koncu leta 2009.

"Prihodnja gospodarska dejavnost in drugi kazalniki narekujejo izredno previdno politiko plač, ne le v realnem, ampak predvsem javnem sektorju," je opozoril. Razmere so bistveno drugačne kot pred šestimi, sedmimi meseci, ko so se sklepale kolektivne pogodbe.

"Vlada pravilno nad gospodarsko krizo"
Strateški gospodarski svet pod vodstvom predsednika vlade Boruta Pahorja je vladni sveženj ukrepov ocenil kot primeren v tem trenutku.

"Nekateri ukrepi so zelo dobri. Gre za nekatere sistemske ukrepe, ki so naravnani na dolgoročno konkurenčnost, hkrati pa je treba zadeve reševati zelo, zelo hitro," je ukrepe vlade za izhod iz krize komentiral predsednik uprave enega največjih slovenskih podjetij, velenjskega Gorenja, Franjo Bobinac.

"Zmanjševanje socialnih ukrepov je hitro učinkovito"
Poudaril je, da je glavna težava trenutno velika nelikvidnost, saj banke še ne opravljajo finančnega posredništva. "Osebno zelo podpiram zmanjšanje socialnih prispevkov, ukrep sicer enako razbremeni celotno gospodarstvo, a njegova prednost je, da je hitro učinkovit," pravi Bobinac.

Poudaril je nujnost hitrih rešitev za zagotovitev prožnosti trga dela, kot so začasna brezposelnost, delo za krajši delovni čas. Tako lahko Slovenija po njegovih besedah dlje časa ohrani produktivna delovna mesta. Podpira dogovor o skrajšanem delovnem času, a mora biti "jasno, da je treba plačilo v tem primeru zmanjšati".

Strateški gospodarski svet, ki ga je vlada ustanovila 10. decembra, je svetovalno telo, v katerem je 16 strokovnjakov iz akademske sfere, gospodarstva in finančnega sveta. Vladi naj bi pomagali pri sprejemanju strateških odločitev v zvezi s trenutno finančno in gospodarsko krizo.

A. S.