Prebivalstvo Slovenije se stara, kar se kaže tudi v vse večjem številu upokojenih in daljšem obdobju prejemanja pokojnin. Trenutno je vsak tretji upokojenec v Sloveniji mlajši od 65 let, javni izdatki za pokojnine pa znašajo 11 odstotkov bruto domačega proizvoda. Leta 2060 bo "mladih" upokojencev sicer le še sedmina, javni izdatki za pokojnine pa bodo znašali 18 odstotkov BDP-ja, kažejo projekcije statističnega urada.

S staranjem prebivalstva se bo okrepila tudi rast drugih javnih izdatkov, kot so tisti za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Povečal se bo tudi pritisk na družine, saj bo vse več aktivnih prebivalcev moralo podpirati tudi svoje ostarele starše, je pri tem poudarila Barica Razpotnik s Sursa.

Leta 1990 so osebe v starosti 65 ali več let predstavljale 10,6 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Do leta 2010 se je ta delež v Sloveniji povzpel na 16,5 odstotka, kar pomeni največje zvišanje med državami EU-ja. Absolutno povečevanje števila starejših je posledica manjše umrljivosti in s tem daljšega pričakovanega trajanja življenja. Doseganje visoke starosti je odraz višje kakovosti življenja, v veliki meri zaradi velikega napredka v znanosti in zdravstvu v zadnjem stoletju, poudarja Razpotnikova.

K povečevanju deleža starejših pa prispeva tudi manjše število rojstev. V Sloveniji je bilo največje število rojstev izmerjeno v obdobju med letoma 1949 in 1953, ko se je letno rodilo okoli 34.000 otrok. Za primerjavo: lani se je pri nas rodilo manj kot 22.000 otrok.

Po projekcijah evropskega statističnega urada Eurostat bo v Sloveniji leta 2035 že dvakrat toliko oseb, starih 65 let ali več, kot bo mlajših od 15 let. Celotna Unija naj bi takšno razmerje med starejšimi in otroki dosegla pozneje, in sicer leta 2050.

Razmerja med zaposlenimi in upokojenimi so porušena
Generalna direktorica Sursa Irena Križman je med podatki izpostavila še razmerje med delovno sposobnim prebivalstvom in vsemi drugimi. Koeficient starostne odvisnosti, ki opisuje razmerje med starostno odvisnimi - otroci in starejšimi - in delovno sposobnimi, kaže, da na vsakih 100 delovno sposobnih prebivalcev danes v Sloveniji živi 45 otrok in starejših. Projekcije predvidevajo, da bo leta 2060 med prebivalstvom Slovenije od 100 delovno sposobnih odvisnih 25 otrok in 58 starejših, skupaj torej 83 prebivalcev.

"Razmerja med aktivnim prebivalstvom in upokojenci so porušena. Na eni strani imamo zelo močno skupino starejših in relativno šibko skupino zaposlenih," izpostavlja Razpotnikova. "Logična in verjetno edina izvedljiva rešitev je poznejše upokojevanje," je poudarila, a dodala, da so pogoj za to ustrezni delovni pogoji.

Upokojeni v povprečju 35,3 leta
Iz podatkov je mogoče razbrati še, da se je od leta 2002 do lani povprečna pokojninska doba vseh upokojencev v Sloveniji zvišala s 33,8 na 35,3 leta. Projekcije kažejo, da se bo ta doba do leta 2060 povzpela na 37,6 leta.

Ob tem se je povprečna starost, ob kateri se Slovenci upokojujemo, s 57,7 leta v letih od 2002 do lani zvišala na 60,1 leta. Ob nespremenjenem pokojninskem sistemu bi se do leta 2060 ta starost zvišala na 63,1 leta, ko bi imeli prebivalci Slovenije za sabo v povprečju 37,6 leta delovne dobe. Povprečna doba prejemanja pokojnine se je medtem v zadnjih 10 letih zvišala s 15,6 leta na 18,7 leta. Leta 2060 naj bi presegla 23 let.

Na statističnem uradu ob tem ugotavljajo, da bo zaradi staranja prebivalstva v Sloveniji najverjetneje treba skleniti neki družbeni konsenz. "Verjetno se vsi strinjamo, da bo treba razmisliti, da bomo dlje aktivni," dodaja Razpotnikova.