Na posvetu Slovenija: kako naprej? so se udeleženci strinjali, da je strategija s sklopom ukrepov za povečanje konkurenčnosti in gospodarske rasti pomemben korak za Slovenijo. Svetličič s Fakultete za družbene vede je opozoril, da je za uresničitev strategije potrebnih 60 zakonov, zato je ne bo mogoče izvesti na hitro.

Menil je še, da bi se morala Slovenija hitreje odzivati in prilagajati ter se usmerjati na hitrorastoče trge, ki pomenijo tudi več tveganja.

Vizjak računa na socialne partnerje
Gospodarski minister Andrej Vizjak je prepričan, da je strategija z dobrim akcijskim delom izvedljiva. Vizjak se pri uvajanju ukrepov zanaša tudi na pomoč socialnih partnerjev, ki naj bi vladi pomagali ohraniti socialno varnost tistih, ki jo potrebujejo, in jo odreči tistim, ki jo lahko ohranjajo z lastnimi prizadevanji.

Trije deli strategije
Strategija razvoja načrtuje tri sklope ukrepov. Janez Šušteršič, direktor Umarja, pravi, da se prvi sklop nanaša na konkurenčnost, drugi na davčno, socialno in delovnopravno politiko, tretji pa na poslovno prestrukturiranje Slovenije, kar naj bi povzročilo večjo učinkovitost.

Šušteršič meni, da bo vlada pri izvajanju nekaterih strateških ukrepov zaradi socialnih strahov in različnih materialno-ekonomskih interesov naletela na nerazumevanje širše javnosti. Težaven se mu zdi predvsem predlog o uvedbi enotne davčne stopnje.

Predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt Ljubljana France Arhar meni, da je udejanjanje strategije razvoja za Slovenijo večji projekt kot vstop v Evropsko unijo. Poleg tega dodaja, da je ključna točka strategije vzpostavitev stopnje revščine na takšni ravni, kot jo ima EU.

Različni pogledi na reformo
Na davčni konferenci v Portorožu so številni strokovnjaki poudarili, da je napovedana davčna reforma morda nekoliko preuranjena. Na okrogli mizi Koliko reform še? so se strinjali, da je treba davčno zakonodajo nujno poenostaviti in zmanjšati javno porabo, njihova mnenja, kako to doseči, pa so se razlikovala.

Po mnenju Marka Kranjca z ekonomske fakultete uvedba enotne davčne stopnje ne bo prinesla bistvenih sprememb in ni osnovni pogoj za vse reforme. Član odbora za reforme Andrej Šircelj pravi, da se davčni sistemi spreminjajo tudi drugod. V Evropi je davčna konkurenca, na katero se je treba odzvati, meni Šircelj.