Z novimi rešitvami na področju visokega šolstva želi vlada spodbujati samostojnost pri finančni politiki, zagotavljanju kakovosti, menedžerski pristop pri vodenju in racionalizacijo poslovanja. To je na začetku javne razprave o predlagani noveli zakona o visokem šolstvu v državnem zboru dejal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.

Dodal je, da je zanimanje za različne programe zelo različno. »Marsikakšen program se polni s fiktivno vpisanimi v drugem vpisu, Slovenija je tretja od spredaj v EU-ju, glede na delež populacije, ki študira, in tretja od zadaj, glede na delež tistih, ki v generaciji diplomirajo. Tudi to kaže na neracionalno porabo virov,» pojasnjuje Turk. Po njegovem bodo morali na financiranje visokošolskih ustanov vplivati tudi podatki o zaposljivosti kandidatov.

Turk je zagotovil, da sta sestava in način imenovanja sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki ju uvaja novela, primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, z novo ureditvijo pa politika po njegovih zagotovilih ne bo imela nobenega vpliva na neposredno odločanje (ocene) agencije. Sestavo in način imenovanja sveta agencije po njegovih besedah sicer spreminjajo le zato, ker agencija ne more biti odvisna od tistih, ki naj bi jih nadzirala, to je visokošolskih zavodov.

Makarovič: Nakvis je regulator
Matej Makarovič s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici je dejal, da je predvideno vladno imenovanje strokovnjakov na predlog stroke v Svet Nakvisa popolnoma skladno z demokratično prakso. »Ko bodo strokovnjaki imenovani, bodo morali delovati samostojno in ne bodo vezani na navodila vlade. Ne vidim nobenega razloga, da bi še naprej uporabljali sedanjo rešitev, ki je drugje ni, če hočemo slediti evropskim zgledom,« je izpostavil Makarovič.

Vlogo Sveta Nakvisa je primerjal z vlogo regulatorja, ki je obvezan varovati javni interes. »Potrebujemo agencijo, v kateri ne bo predstavnikov visokega šolstva niti predstavnikov vlade, saj mora biti le-ta avtonomna do obeh strani. Edini, ki so vključeni, so neposredni uporabniki, in sicer predstavniki študentov in gospodarstva,« je navedel Makarovič, ki si želi "sistem, enak za vse, kjer ne bo nihče nad zakonom, ki pa mora veljati tudi za dve največji univerzi".

Poslanec SDS Jožef Jerovšek, kot je dejal, ne razume očitkov o politizaciji sveta Nakvisa, saj da v njem že zdaj sedijo "politiki oziroma osebe, ki delujejo politično". "In vedno bo tako," je dejal.

Predsednica Nakvisa Maja Makovec Brenčič je nasprotno poudarila, da je Nakvis institucija, ki mora slediti smernicam in standardom EU. "Kar je ključnega pomena, je standard neodvisnosti," je dejala in dodala, da bi ta standard neodvisnosti moral biti oddaljen od političnih in drugih vplivov.

Konsenz o tem, kaj sploh je univerza
Predsednik SD Igor Lukšič je poudaril, da moramo doseči konsenz o tem, kaj sploh je univerza. "Univerza, ki nima redno zaposlenih profesorjev, svojih prostorov, knjižnice, ne more biti akreditirana univerza," poudarja. Prav zato po njegovih besedah potrebujemo Nakvis. A ob tem dodaja, da ta agencija ne more biti kredibilna, če jo država tolikokrat spreminja oziroma ukinja. "Leta 2004 smo uvedli agencijo, ki je začela z delom, pa je bila dve leti kasneje ukinjena. Potem je bila ustanovljena spet leta 2009, pa se sedaj spreminja," je opozoril.

Drag problem fiktivnega vpisa
Razprava se je vrtela tudi okoli drugih določb omenjene novele. Poslanka SDS Janja Napast novelo vidi kot začetek reforme na področju visokega šolstva, ki je po njeni oceni nujna. Do reformne, pa tudi zmanjšanja sredstev visokemu šolstvu, po njenem prepričanju ne bi prišlo, če ne bi bilo z visokim šolstvom nekaj narobe. Pri tem je opozorila na razmerje med družboslovci in naravoslovci, ki je ena proti 12. "Pri tem pa v državi nimamo sistema, ki bi zaposlil toliko družboslovcev," je opozorila. Omenila je tudi problem fiktivnega vpisa, ki državo stane nekaj milijonov letno.

Novela med drugim podaljšuje roke za podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov, prinaša vstop tujih visokošolskih ustanov v slovenski prostor ter spreminja sestavo in način imenovanja sveta omenjene agencije. Vlada jo je v DZ poslala 20. septembra, a novelo že od začetka spremljajo očitki. Predstavniki visokošolske skupnosti namreč trdijo, da za javno obravnavo predloga novele ni bilo dovolj časa, novela pa da nima njihovega soglasja.

Čeprav je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport sprva predvidelo nujni postopek, je vlada DZ-ju predlagala, da predlog novele obravnava po skrajšanem postopku. Vendar večina na kolegiju predsednika DZ-ja 2. oktobra tega ni podprla, to pa za zakonski predlog pomeni redni postopek.

Študijsko leto v znamenju varčevanja
Začetek letošnjega študijskega leta sicer poteka v luči varčevanja in rezov. Že minister je pred dnevi dejal, da je zmanjšanje sredstev na področju šolstva zelo veliko, podobnega mnenja pa so tudi v visokošolski skupnosti.

Plača znastvenika primerljiva s plačo voznika mestnega avtobusa
Predsednica sindikata Filozofske fakultete Agata Šega je sedanje razmere primerjala s tistimi iz 80. let. Ko se je leta 1991 zaposlila, je imela po lastnih besedah plačo čistilke, danes pa ob vsem rednem delu, habilitaciji in nenehnem dodatnem izobraževanju zasluži približno kot voznik mestnega avtobusa. »Bolj ko stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake, predlagane spremembe pa nas lahko stanejo univerze,« je opozorila in požela aplavz.

Marinčič: Najhujši napad na visoko šolstvo
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič je pred predstavitvijo mnenj visokošolski skupnosti posredoval javno pismo, v katerem sicer pozdravlja odločitev kolegija DZ-ja in odločitev matičnega odbora, a obenem poudarja, da jih je ministrstvo "presenetilo z novim, doslej najhujšim napadom na javno visoko šolstvo". Kot pravi, gre za predlog proračuna, po katerem se financiranje javnih visokošolskih zavodov v letu 2013 zmanjšuje še za osem odstotkov glede na letos.