Na parlamentarnem odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino so kot datum za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o Radioteleviziji Slovenija z dvotretjinsko večino devetih glasov za in štirih proti določili 12. december 2011. Volilna opravila se začnejo 4. novembra, predlog pa mora potrditi še državni zbor na torkovi izredni seji, ko je še lahko potrjen z navadno večino. Če bo minilo več kot 45 dni, bo namreč potrebna dvotretjinska večina poslancev.
Koalicija si je želela čimprejšnjo izvedbo, predlagatelji (poslanski skupini SNS-a in SDS-a ter nepovezani poslanec Andrej Magajna) pa so želeli referendum med sredinama marca in aprila prihodnje leto. Kot je pojasnil prvopodpisani predlagatelj Jože Tanko iz SDS-a, so v postopku še drugi mogoči referendumi - malo delo in pokojninska refoma, pa tudi druge potencialne pobude -, zato je kot referendumski dan predlagal 17. april, ko naj bi se breme stoškov porazdelilo med pobude.
Ministrica za kulturo Majda Širca je opozorila, da novi zakon vsebuje nujna določila direktive Evropske unije in smernice Evropskega sveta, ki se morajo uveljaviti čim prej. Z zakonom, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2011, naj bi bili uvedeni tudi novi računovodski standardi, zamik pa bi pomenil, da se "praktični pozitivni finančni pa tudi ostali pozitivni izpleni tega zakona ne bodo mogli prakticirati". Že danes se na RTV Slovenija dogaja razprodaja "srebrnine zavoda", zato naj bi predlagatelji le želeli čim dlje nadaljevati takšno razprodajo javnega premoženja, je dodala.
Premoženjska odgovornost za vodstvene organe
Ministrica spoštuje referendum kot ustavno pravico demokracije, tokratno pobudo pa vidi kot neutemljeno. Predlagatelji naj ne bi razumeli namena zakona, ki je "sodoben, transparenten in depolitiziran zavod", skladno s podobnimi praksami po vsej Evropi. Kot zelo pomembno pridobitev je izpostavila premoženjsko odgovornost programskega in nadzornega sveta: "Tako hude sankcije in tako velika 'brambovstva' javnega interesa še bilo. Če vodstvo ne poskrbi za uresničevanje z zakonom naloženih nalog javnega interesa, mora leteti."
Ne gre o vsakem zakonu spraševati državljane, ali se z njim strinjajo, še posebej ne o zakonu o RTV Slovenija, ki ni primerna tematika za referendume, je dejal Samo Bevk iz Socialnih demokratov. Poslanci in vlada so z glasovi volivcev dobili mandat in odgovornost za odločanje, prihrani pa se milijone evrov, je dejal.
Jerovšek: Cilj je pometanje po zavodu
"Vlada ne spoštuje ne zakonov ne pogodb in prepričan sem, da ni v stanju zagotavljati kakršne koli odgovornosti," je na ministričine trditve o osebni odgovornosti odgovoril vodja poslanske skupine SDS-a Tanko. Dodal je, da bo javni del obsegal obskurne programske vsebine, 'sui generis' pa bo tisti del, ki bo obvladoval vse znotraj zavoda in denar odvajal skozi "tihe družbe, kot je praksa po državnih podjetjih".
Tankov strankarski kolega Jožef Jerovšek je dodal, da je t. i. osebna odgovornost perfiden način za kadrovanje po političnih željah, zato da se gradi mehanizime dolgoročnega obvladovanja zavoda."Temeljni cilj zakona je pometanje po zavodu," je dejal. Silna skrb za čimprejšnji referendum je posledica želje, da se javnosti ne bi seznanilo oziroma ne bi bili razgaljeni nameni in vzroki, ki so v ozadju, meni poslanec.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje