Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je dejala, da si želi le dodatne izračune glede otroških dodatkov in štipendij za dijake. Glede predlaganih sprememb ni nikakršnih zapletov, je dejala.
Spremembe je sicer pripravilo ministrstvo za delo v skladu z analizo reforme, ki je pokazala, da je treba nekatere določbe popraviti in jih narediti bolj življenjske.
Ena izmed predlaganih sprememb je, da bi tudi pri pravici do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter pri pravici do plačila družinskega pomočnika upoštevali dohodek tako, da bi upoštevali dohodke v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge. Po zdaj veljavnem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se namreč pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodka od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto.
Bolj življenjsko?
Eden izmed predlogov ministrstva se nanaša tudi na upoštevanje sprememb, ki vplivajo na spremembo odločbe. Zdaj se kot sprememba, ki vpliva na spremembo odločbe, upošteva le začetek prejemanja ali izguba dohodka iz dela, ne pa tudi druge oblike spremembe dohodka.
Če bodo spremembe sprejete, pa naj bi bilo mogoče upoštevati več spremenjenih dohodkovnih stanj posameznika ali družine, tako med drugim začetek prejemanja ali izguba nadomestila in drugih dohodkov iz obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka ali delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Socialni partnerji v ESS-ju bodo namenili pozornost tudi predlogu, ki se nanaša na otroški dodatek, predlagane rešitve pa se nanašajo tudi na upoštevanje dohodka pri tistih, ki odplačujejo stanovanjsko posojilo.
Spremembe v zdravstvu da, a ne takšne
ESS naj bi se po predlogu dnevnega reda ukvarjal tudi z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a je minister za zdravje Tomaž Gantar v četrtek menil, da obravnava predloga ni smiselna, saj ni usklajen niti na ravni koalicije. Predlog novele o zdravstvenem varstvu in zavarovanju so tako umaknili z dnevnega reda.
Kot je novinarjem med sejo dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl, so umik obravnave intervencijskega zakona predlagali, ker na ravni koalicije ni usklajen, pa tudi zaradi konstruktivnih pogovorov pri predsednici vlade Alenki Bratušek v tem tednu, na katerih je sodelovala zainteresirana strokovna javnost. "Sklepi v tem okviru nakazujejo, da bi do določenih rešitev lahko prišli do 1. septembra," je dejala Čokl.
V sindikatih so prepričani, da čas krize ni primeren čas za črtanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Če se bo zmanjšala dostopnost celovitega zdravstvenega varstva za velik del prebivalstva, bo po pričakovanju prišlo do velikih socialnih stisk," je dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije pa meni, da takšna intervencijska zakonodaja "ni tisto, kar zdravstveni sistem in zdravstveno zavarovanje ta trenutek potrebujeta". "Že leta govorimo, da je nujna resna zdravstvena reforma," je dodala.
Tako bodo člani sveta danes obravnavali izvedbo dela stavkovnega sporazuma iz maja letos, ki zadeva zmanjševanje števila zaposlenih v letih 2013 in 2014, nadaljeval pa bo tudi obravnavo akcijskega načrta Les je lep, ki jo je začel že pred tedni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje