Med dežurstvom od junija do septembra je 40 dežurnih letalcev reševalcev in 15 zdravnikov letalcev v 90 dneh opravilo 88 intervencij, medtem ko jih je bilo v letu 2010 opravljenih 81, je v analizi poletne sezone izpostavil predsednik komisije za letalsko reševanje pri GRZS Toni Smolej.
Helikoptersko reševanje predstavlja polovico vseh akcij v gorah
Junij je bil zaradi večjega števila deževnih dni miren, v juliju in avgustu pa je število nesreč zaskrbljujoče raslo, je dejal Smolej. Omenjeni podatki potrjujejo pravilnost odločitve, da dežurstvo helikopterskih reševalcev junija poteka ob koncih tedna, julija in avgusta pa vse dni, je dodal. Opomnil je, da helikoptersko reševanje sicer predstavlja zgolj slabo polovico vseh reševalnih akcij v gorah.
Poleg večje zahtevnosti helikopterskega reševanja je Smolej izpostavil še, da povprečni odzivni čas dežurnih enot znaša 17 minut, povprečni odzivni čas pa 72 minut, saj je zelo malo nesreč v bližini dežurnih helikopterskih enot. Kljub vsemu trudu so to poletje s slovenskih gora prepeljali štiri mrtve ljudi, je povedal.
V 7 letih za helikoptersko reševanje 3,5 milijona evrov
Načelnik generalštaba SV generalmajor Alojz Šteiner pa je v analizi sodelovanja pri helikopterski pomoči od leta 2005 do 2011 izpostavil, da so helikopterji Slovenske vojske v tem času leteli 1327 ur. Pojasnil je, da je to posebnost v zvezi Nato, saj le redko katera zavezniška vojska namenja toliko ur helikopterskega leta za potrebe gorskega reševanja.
V sedmih letih je SV sodeloval pri 1058 reševalnih akcijah in skupaj prepeljal 1190 ponesrečencev, samo letos 145. Gorsko reševanje, helikopterska medicinska pomoč in gašenje pa so vojsko v sedmih letih stali skoraj 3,5 milijona evrov, je še dejal. Skrbi ga, ker bodo letos presegli načrtovane stroške za te namene.
Povečuje se število nesreč z jadralnimi padali
Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj pa je opozoril na povečanje števila nesreč z jadralnimi padali in pri soteskanju, kar dodatno obremenjuje dežurne helikopterske ekipe. Dodal je še, da proračunske omejitve ovirajo posodabljanje voznega parka gorske reševalne službe, glede na zdajšnje projekcije pa bodo težave prihodnje leto še večje.
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But je pojasnil, da so se zneski sofinanciranja dejavnosti gorskih reševalcev od leta 2007 do danes zvišali s 421.000 na 473.000 evrov. Izpostavil je, da bodo zaradi predvidenega nižanja obrambnega proračuna leta 2012 morali poleg varčevanja pri opremi prvič poseči tudi v sredstva za sofinanciranje omenjene službe.
"Ne moremo reševati na lastne stroške"
S pojavom adrenalinskih športov se je dejavnost gorskih reševalcev razširila, letos so tako posredovali že 351-krat, je poudaril predsednik GRZS Igor Potočnik. Z novimi aktivnostmi reševalci potrebujejo novo opremo, ob predlaganem rebalansu proračuna pa Potočnik ne ve, ali bodo prihodnje leto lahko opravili vse potrebne reševalne akcije. Gorski reševalci lahko za dejavnost žrtvujejo svoj prosti čas, ne morejo pa reševati na lastne stroške, je opozoril.
Pri gorskem reševanju so v isti ekipi združeni tako profesionalni pripadniki različnih služb kot prostovoljni reševalci, pa je dejala ministrica za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič. Pojasnila je, da s tem hkrati združujejo razpoložljive vire za reševanje ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje