"Trenutno lahko za določeno izredno časovno obdobje delujemo prek slovenskega tožilca v kolegiju evropskega javnega tožilstva," je povedal Reynders na skupni novinarski konferenci z ministrom Marjanom Dikaučičem. Tako da lahko po njegovih besedah organizirajo preiskave slovenskih primerov tudi brez delegiranih tožilcev iz Slovenije.

Vendar je pomembno, da slovenske oblasti ukrepajo zelo hitro, je zatrdil. "Čakamo na imenovanje čim prej. Če se to ne bo zgodilo, preučujemo vse možnosti ukrepanja. Uredba je zelo jasna, in če je kršena, imamo različne možnosti," je posvaril. Izpostavil je tudi pomen tožilstva za zaščito proračuna EU-ja.

Dikaučič: Ministrstvo si prizadeva za čimprejšnje imenovanje delegiranih tožilcev

To tožilstvo je po besedah ministra Dikaučiča pomembno tudi za Slovenijo. "Naj poudarim, da je v interesu ministrstva, da se ta postopek izvede v najkrajšem mogočem času in da se celovito vzpostavi ta institucija, ki je pomembna tudi za Slovenijo, saj je namenjena preprečevanju korupcije in kaznivih dejanj pranja denarja na območju celotnega EU-ja. Ministrstvo si prizadeva in upa na konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov za čimprejšnje imenovanje delegiranih tožilcev," je še dejal. Zagotovil je tudi polno podporo evropskemu javnemu tožilstvu.

Reynders je sicer slovensko stran že večkrat pozval, naj čim prej predlaga svoja delegirana tožilca, potem ko se slovenska vlada konec maja ni seznanila s sklepom o imenovanju dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Pravosodno ministrstvo je nato konec preteklega tedna v uradnem listu objavilo nov poziv za izbor kandidatov.

Vendar pa je državnotožilski svet opozoril, da je novi poziv nezakonit. Kot je sporočil, bi ob odsotnosti razlage zakonskih določb sodišča s ponovnim odločanjem sledil vladni arbitrarni razlagi predpisov in s tem pritrdil njenemu nezakonitemu odločanju.

Sorodna novica EPP: "Bojimo se, da je poljska vlada na poti polexita"

Razprava tudi o do otrok prijaznem pravosodju

Pravosodni ministri EU-ja so sicer na današnjem neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju med drugim govorili o pravosodnih vidikih akta o umetni inteligenci. "Današnja razprava je v ospredje postavila potrebo po zagotovitvi varovalk za varstvo temeljnih pravic in svoboščin, ko gre za uporabo sistemov umetne inteligence. Prevladujoče mnenje v sami razpravi je bilo, da algoritmi nikakor ne smejo nadomestiti sodnikov," je razpravo, ki jo je vodil, povzel slovenski pravosodni minister.

Reynders pa je glede tega dejal, da je v razpravi z ministri in direktorjem agencije EU-ja za temeljne pravice Michaelom O'Flahertyjem poudaril, da je cilj komisije na področju umetne inteligence varovati temeljne pravice evropskih državljanov, tudi na področjih pregona in pravosodja.

Govorili so tudi o zagotovitvi do otrok prijaznega pravosodja, predvsem v okviru koncepta Hiše za otroke, v ospredju katerega je potreba po zagotavljanju celovite in stalne podpore otrokom med sodnim postopkom in tudi po njem. V današnji razpravi so poudarili tudi pomen ustrezne obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki jim je poleg spoštovanja pravnih norm treba zagotoviti tudi ukrepe, ki jim omogočajo ponovno vključitev v družbo.

"Otroci se morajo počutiti udobno in varno, kadar so v stiku s pravosodjem. To je naš cilj, ki smo se mu v zadnjih letih približali," pa je o do otrok prijaznem pravosodju povedal evropski komisar.

Po novinarski konferenci so ministri in komisar na delovnem kosilu govorili še o ukrepih na evropski ravni za obravnavo izzivov na področju digitalne dediščine posameznikov. Reynders je napovedal, da bodo pogledali prakse posameznih držav na tem področju.