Hrvaški organi slovenskim ribičem kazni zaračunavajo za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo Sloveniji. Hrvaška razsodbe ne priznava in vztraja pri meji v zalivu po sredinski črti.

Ribiči so se na ESČP obrnili, ker so na Hrvaškem izčrpali vse pravne možnosti, vključno z njihovim ustavnim sodiščem. Hrvaške sodbe jih močno bremenijo, tudi psihično, kazni prejemajo vsakodnevno, je povedal Radin.

Slovenska država ribičem v skladu z zakonom o uveljavitvi arbitražne razsodbe financira pravno pomoč, pri postopku pred ESČP-jem pa, kot poudarjajo viri na zunanjem ministrstvu (MZEZ), ne sodeluje.

Pojasnili so, da Slovenija kot država pri vlaganju tožb na ESČP niti ne more sodelovati, saj bi se sodišče v tem primeru zagotovo razglasilo za nepristojno za zadevo.

Ribiči še ne vedo, ali jih bo ESČP vzel v obravnavo

Kot je pojasnil koprski ribič Matjaž Radin, od ESČP-ja še niso prejeli nobenega obvestila o tem, ali bodo tožbe ribičev na sodišču v Strasbourgu vzeli v obravnavo.

Viri na MZEZ-u so sicer nedavno menili, da bo na ESČP-ju, če bodo zadevo vzeli v obravnavo, verjetno glavno vprašanje, kje je ribič lovil. Če bi sodniki pritožbam ribičev ugodili, bi sodišče v Strasbourgu na neki način legitimiralo arbitražno razsodbo.

Tožb ribičev je ogromno, ker ločeni postopki tečejo za vsako kazen, ki jo ribiči dobijo. Radin je dejal, da je kazni toliko, da jih sploh ne štejejo več.

Če bo sodišče v Strasbourgu tožbe sprejelo v obravnavo, bi lahko zadeve združilo in nato sprejelo pilotno razsodbo, kot je to storilo v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke oziroma t. i. zadevi Ališić.

Vstop Hrvaške v schengen ni prinesel rešitve

Vstop Hrvaške v schengensko območje sprememb za ribiče ni prinesel, saj od hrvaških organov kazni dobivajo zaradi protizakonitega prehoda meje in nedovoljene gospodarske dejavnosti.

Viri na slovenskem zunanjem ministrstvu ob tem opozarjajo, da Hrvaška, ki javno poudarja, da je treba predvsem reševati praktična vprašanja ljudi, še naprej dosledno izvaja jurisdikcijo nad polovico Piranskega zaliva, morda tudi v upanju, da bi lahko kdaj v prihodnosti dokazala, da je to ves čas počela.

Vsi dosedanji poskusi, da bi kljub nesoglasju med Slovenijo in Hrvaško glede uveljavitve arbitražne razsodbe, rešili vprašanje ribolova v Piranskem zalivu oziroma probleme ribičev, so bili neuspešni.

Za slovensko stran bi bil sprejemljiv dogovor v okviru sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops), a Hrvaška na to ne pristaja. Prav tako po pa navedbah neimenovanih virov lani ni želela, da bi se iz uredbe EU-ja o ribolovu umaknila navedba v zvezi z arbitražo, ki bi rešila problem ribičev.