trdi Peskova.

Rosvita Pesek, voditeljica informativne oddaje Odmevi na RTV Slovenija, je v intervjuju za revijo Reporter komentira govorice, da je pri nekaterih vladajočih politikih ena od tistih novinarjev RTV Slovenija, ki jim napovedujejo novinarsko čistko.

Leta 2002, med vladavino LDS-a, je Peskova že bila razrešena z mesta urednice aktualno-dokumentarnega programa. Po njenih besedah ji je takratna odgovorna urednica informativnega programa Tanja Starič svojo odločitev sporočila kar med dopustom po telefonu.

"Načinov za utišanje t. i. nezaželenih novinarjev je več"
Peskova meni, da je tudi tokrat nezaželena novinarka za nekatere vladajoče politike, predvsem predsednika Zares-a Gregorja Golobiča, ki jo je v zadevi Ultra posadil na zatožno klop pred novinarskim častnim razsodiščem in jo obtožil "orkestrirane manipulacije". Razsodišče Golobiču ni pritrdilo, "nazadnje pa se je še opravičiti pozabil," trdi Peskova.

"Načinov za utišanje t. i. nezaželenih novinarjev je več. Ni jih treba vedno odstraniti z delovnega mesta, ker so tudi bolj prefinjene metode. Na primer v zvezi z voditelji Odmevov: uvedeš več voditeljev oddaje, narediš domnevno reorganizacijo oziroma nov koncept oddaje, po katerem nekateri stari voditelji pač ne pridejo več v poštev. Ali pa nadrejeni nenadoma ugotovijo, da gledanost oddaji upada. Pa upada morda tudi zato, ker ni več zagotovljeno predvajanje ob 22. uri in se gledalci nanjo naveličajo čakati. A ker gledanost upada, je treba nekaj storiti z voditelji in tako naprej. Hočem reči, da ni nujno, da se tisti, ki prevzemajo RTV, takoj spravijo z mesarico nad nas," pojasnjuje doktorica zgodovinskih ved.

"Nekatere stvari je preprosto treba vprašati"
Kot pravi, pravzaprav ne ve, s čem si je prislužila antipatije sedanje koalicije. Zatrjuje, da je njen slog vodenja oddaj je že 20 let podoben, "dejstvo pa je, da je kritična ost zmeraj bolj usmerjena proti oblasti kot opoziciji. Pri nas v Odmevih imamo veliko gostov z vladne strani, pogosto najvišje – ministre. In nekatere stvari je preprosto treba vprašati. To je bilo potrebno pri arbitražnem sporazumu, pri zadevi Baričevič, pri najemu Nacionalnega preiskovalnega urada, pri TEŠ in tudi pri zadevi Ultra".

"Na temo se skuša zmeraj najbolje pripraviti, zato se mi zaradi tega, da pri nekaterih vprašanjih oziroma odgovorih vztrajam, res ni treba opravičevati. To je moje delo, in to gledalci od nas novinarjev tudi pričakujejo. Velikokrat pričakujejo celo večjo odločnost, kot jo mi demonstriramo," meni.

"Ko se začne nekoga izpostavljati kot problematičnega, potem je lov nanj odprt"
Po njenih besedah se na RTV-ju glede nekaterih oddaj in novinarjev ustvarja vzdušje, da so problematični. "Ko se začne nekoga kar naprej izpostavljati kot problematičnega, potem je lov nanj odprt. Kritike letijo vsevprek, pogosto zelo neupravičene. Pogosto je samo še korak do tega, da nekdo opravi umazano delo," trdi.

Peskova se je v intervjuju dotaknila tudi novega zakona o RTV Slovenija in sprememb, ki jih prinaša. Kot pravi, bi bilo treba zmanjšati kadrovske pristojnosti programskega sveta, da o tem, kdo programsko vodi naš zavod, ne bodo odločali ljudje, ki zato nimajo nobenih kvalifikacij.

Prepričana je, da je bila v Grimsovem zakonu ta zamisel celo delno upoštevana, saj se je število kdarovanj, ki jih je opravljal programski svet, skoraj prepolovilo. Po njenih besedah ministrica za kulturo Majda Širca zdaj uvaja stari model večje vključenosti civilno-družbenih organizacij v svet zavoda, ne stori pa koraka naprej od Grimsovega zakona v smeri, da bi še naprej svetu zmanjševala kadrovske pristojnosti. Meni namreč, da pripadnike sveta zanimajo le njihovi parcialni interesi, kako pridobiti čim več programskega prostora za organizacije in skupine, ki jih zastopajo.

"Nihče ne zna pojasniti, kaj prinaša novi status RTV-ja"
Pojasnila je tudi, da do zdaj še nihče ni znal povedati, kaj RTV-ju prinaša nov status pravne osebe javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena in kaj bo to pomenilo za zaposlene. Trdi, da jo o nujnosti nove ureditve prepričujejo predvsem apetiti konkurence, da izločiti RTV iz ustvarjanja na trgu. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da so bili k pripravi zakona povabljeni ljudje s komercialnih televizij, na zaposlene na RTV, ki mu je zakon namenjen, pa se je pozabilo.