Generalni sekretar mreže Josip Rotar opozarja, da so težave poleg infrastrukture tudi pri upravljanju, nadzoru, financiranju, zakonodaji, izobraževanju in komunikaciji. "Prav tako nam primanjkuje znanj o tem, kako z učinkovitimi in cenovno ugodnimi rešitvami umirjati motoriziran promet ter v prometni hierarhiji na najvišje mesto postavljati pešce in kolesarje," je dejal.
Po Rotarjevih besedah je slovenska zakonodaja dokaj toga in ne dopušča uvajanja inovativnih in v tujini že preverjenih rešitev. "Kaznovanje kolesarjev je pretirano, hkrati pa se sama logika kaznovanja izključuje z novimi paradigmami varnosti cestnega prometa," je pojasnil.

Vse več poškodovanih kolesarjev
Med najpogostejšimi kaznovanimi prekrški kolesarjev so vožnja v napačno smer po kolesarskih stezah (globa 40 evrov), vožnja pod vplivom alkohola (globa je odvisna od stopnje alkoholiziranosti), neuporaba pravilnih površin in neprimerna osvetljenost (za oboje globa 80 evrov), kažejo podatki policije.

Zadnja tri leta se število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev povečuje, pravijo na policiji. Do konca februarja letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 49 kolesarjev, od tega jih je bilo 20 povzročiteljev nesreče. En kolesar je umrl, 36 pa je bilo poškodovanih.

Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1.328 kolesarjev, od tega je bilo poškodovanih 1.138, 14 pa jih je umrlo. Leta 2010 je bilo nesreč s kolesarji 1.146, od tega je bilo 973 poškodovanih, umrlo pa jih je 16.

Pri tem opozarjajo, da morajo kolesarji, kjer ni kolesarskih stez, voziti le ob desnem robu ceste, eden za drugim, med vožnjo ne smejo biti alkoholizirani, uporabljati telefona in morajo uporabljati luči, ko je zmanjšana vidljivost.

Občine spodbujajo kolesarjenje, a infrastruktura še zaostaja
V Mariboru letos med drugim načrtujejo odprtje povezave Pobreške ceste s Starim mostom ter manjkajočo povezavo kolesarske steze prek Gosposvetske ceste na pet drugih ulic. Na občini Ljubljana načrt za izvedbo novih kolesarskih poti za letos še usklajujejo in dodajajo, da odpravljajo črne pike, ki jih je izpostavila kolesarska mreža.

V Kopru bodo letos uredili kolesarske površine na Vanganelu in na delu Parencane, za kolesarstvo pa je v proračunu namenjenih okoli 350.000 evrov. Koprčani so sicer konec marca letos dobili možnost izposoje koles v okviru sistema Coast Bikes. Na šestih postajah je uporabnikom na voljo 36 koles, letna kartica s kodo stane 12 evrov, omogoča pa poljubno uporabo koles do 14 ur v tednu.

Ljubljanski Bicikelj je v manj kot letu dni do prejšnjega ponedeljka pridobil 29.939 uporabnikov, od tega jih je 27.560 sklenilo letno naročnino, so povedali v Europlakatu, občinskem partnerju pri projektu. Od zagona sistema maja lani do prejšnjega ponedeljka so našteli 530.861 izposoj, od tega jih je bilo prek 98 odstotkov krajših od ene ure.

Največ izposoj je bilo marca, in sicer blizu 70.000, najmanj pa februarja, ko jih je bilo nekaj manj kot 24.000. Največ izposoj je bilo pri Nami in na Prešernovem trgu.