Samo lani so v Kliničnem centru Ljubljana obravnavali petnajst poškodovancev zaradi uporabe pirotehnike, od tega je bilo 60 odstotkov mlajših od 20 let. Enak odstotek poškodovanih pa pirotehničnih sredstev sploh ni uporabljal, ampak so bili poškodovani zaradi nepazljive uporabe pirotehnike drugih.

Nesrečam, po katerih imajo mladoletne osebe trajne posledice, bi se lahko izognili z večjim poudarkom na preventivi, je v Odmevih opomnil kirurg Uroš Ahčin s Kirurške klinike UKC-ja Ljubljana.

"Za mlade morta poskrbeti politika in družba ter jih med prazniki usmeriti na različne športne in glasbene prireditve, oglede razstav in predstav. Zdaj pa se mladi dolgočasijo in čas porabijo za eksperimentiranje ob misli, da se jim ne more nič zgoditi. Samo en nepazljiv trenutek je dovolj, da se življenje popolnoma spremeni. In ne samo posamezniku, tudi družini in celotni družbi," je še dodal.

Pred negativnimi posledicami uporabe pirotehnike bi morali opozarjati ves čas, ne samo pred božičnimi prazniki. "Že v računalniških igricah vedno zmaga tisti, ki v najkrajšem času ubije več oseb. Mladi živijo v virtualnem svetu, kjer je veliko zvočnih učinkov in malo bolečine. V realnem svetu pa je tudi bolečina," je pojasnil Ahčin.

Običajno so mladi s hudimi in trajnimi poškodbami odrinjeni na rob družbe, zato bi morali več časa posvečati preventivi, kjer je Ahčin izpostavil projekt, ki so ga izvajali na bežigrajski gimnaziji. Med odmorom so namreč mladostnikom v vrečko zavezali desno roko, da so vsaj za nekaj minut občutili, kako je živeti brez roke.

Hrup povzroča vznemirjenost
Pokanje petard in drugih pirotehnični sredstev povzroča tudi hrup, ki lahko vpliva tudi tudi na naše zdravje, saj povzroča začasne ali trajne poškodbe sluha in pri ljudeh vzbuja neprijeten občutek oziroma vznemirjenost, je pojasnila dr. Sonja Jeram z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Enako velja tudi za živali, zato številne lastnike hišnih ljubljenčkov že skrbi, kako bodo poskrbeli tudi za živali, da ne bodo preveč izpostavljene zvokom pirotehničnih sredstev.

"Na hrup so najbolj občutljivi otroci, osebe z okvaro sluha (večje težave pri komunikaciji), starejše osebe in osebe, ki trpijo zaradi duševnih motenj in različnih kroničnih bolezni", je povedala Jeramova.

Hrup povzroča »vznemirjenost (jezo, razdražljivost, stres …), motnje pri koncentraciji, pogovoru in učenju, motnje spanja v nočnem času in poveča tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, predvsem, če smo hrupu v bivalnem okolju izpostavljeni stalno (v dnevnem in nočnem času) več let zapored«, je pojasnila Jeramova. Predvsem poki, ki se nepredvidljivo pojavljajo v daljšem obdobju, tudi v nočnem času, in niso povezani s krajšim dogodkom tako kot ognjemet, vzbujajo pri ljudeh neprijeten občutek.

Ustrezno poskrbite za živali
Hrup pa ne vpliva samo na ljudi, ampak ga občutijo tudi živali, zato marsikatera pobegne od doma. "V novoletnem času pride zaradi uporabe pirotehničnih sredstev do pojava, na katerega živali niso navajene. Tu gre predvsem za pse, konje, mačke in druge hišne živali, ki so izpostavljene hrupu. S hrupom povezano tesnobo in strah je treba preprečiti s preventivo, tako da žival zavarujete," je povedal Igor Osterman, dr. vet. med., z Veterine Novo mesto. Glede na okolje, v katerem prebivate, presodite, ali se je smiselno pogovoriti z ljudmi in zmanjšati hrup v okolici, v vsakem primeru pa poskrbite, da bodo živali na varnem. Če imate psa v pesjaku ali na verigi, ga umaknite nekam, kjer bo čim bližje človeku. Živali, predvsem psi, zaupajo lastnikom, in če so ti mirni, se tudi živali manj bojijo pokov, je pojasnil Osterman.

Če ima žival motnjo, ki se pojavlja dalj časa ali se stopnjuje do te mere, da se lahko razvije božjastno stanje, pa Osterman svetuje za pomiritev uporabo rastlinskih (baldrijan) ali farmakoloških pripravkov. Za živali poskrbite tako kot v preostalih mesecih. V tem delu leta je po navadi vedno bolj hrupno, zato predlaga, da na to ustrezno pripravite tudi živali in s tem preprečite pobege ali celo poškodbe.