Slovenski premier je po poročanju TV Slovenija dejal, da je bil pogovor med slovenskim notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem in Salvinijem po telefonu konstruktivnejši, kot se zdi navzven.

Pojasnil je tudi, da je meja med Slovenijo in Italijo drugačna kot meja med Slovenijo in Hrvaško, ker je ta schengenska, prva pa notranja; a da je dejstvo, da je na italijanski meji v zadnjem času več migracij.

Šarec se je odzval tudi na včerajšnji komentar Branka Grimsa, da so skupne patrulje in napoved drugih ukrepov na meji dokaz, da vlada ne obvladuje ničesar. Dejal je, da ga bo, ko ga bo SDS enkrat pohvalil, začelo skrbeti.

Na Trgu Evrope med Novo Gorico in Gorico se je v petek zvečer zbralo približno 500 ljudi, pripadnikov različnih slovenskih in italijanskih političnih strank ter gibanj in organizacij, ki so simbolično porušili zid iz kartonastih škatel ter se prijeli za roke. Živeti želijo v sožitju in brez meja.

Za ohranitev Evrope so številni padli

Šarec se je sicer udeležil slovesnosti ob 74. obletnici preboja partizanov skozi nemški obroč na Menini planini med drugo svetovno vojno in se zavzel za ohranitev Evrope. Kot je dejal, so zanjo padli številni, "zato ne dovolimo, da propade". Za vlado, ki jo vodi, je dejal, da ni ne proameriška ne proruska, ampak proslovenska in proevropska.

V svojem govoru se je najprej spomnil dogodkov med drugo svetovno vojno na Menini planini in opozoril, da so se takratni borci, ki so bili lačni, sami in praktično niso imeli več nobenega upanja, prebili skozi sovražnikov obroč, ker so vedeli, da želijo svobodno Slovenijo, "in to so sčasoma tudi dosegli".

Tudi Jugoslavija del zgodovine

Po drugi svetovni vojni se je Slovenija po besedah Šarca vključila v skupno državo Jugoslavijo, za katero danes nekateri govorijo, da je bila slaba. A se je po njegovem mnenju treba vprašati, "ali ni tudi to del naše zgodovine". "Tega nima smisla zanikati," je dodal.

Danes imamo po besedah premierja svojo državo, za katero so številni dali svoja življenja, pri čemer pa nekateri pravijo, da "vse skupaj ni bilo nič: Bilo je. Vsako življenje, ki je dano za narod, za svobodo, je vredno, da se ga objokuje. Hkrati se je treba zavedati, da smo žrtvam dolžni, da naredimo vse za svojo državo in da jo imamo radi."

Ocenil je, da je življenje v samostojni državi še vedno dobro. Pomembno pa je, da bi znali spoštovati drug drugega, ceniti to, kar imamo, in da bi se znali vživeti drug v drugega, je dodal.

Dotaknil se je tudi trenutnih razmer. Med drugim je dejal, da njegovi vladi nekateri očitajo, da jo vleče v desno, spet drugi pa, da jo vleče v levo. "Torej gremo naravnost in gremo po pravi poti," je dejal.

Pereča vprašanja, ki jih je treba reševati

Danes nam po njegovih besedah tako kot partizanom na Menini planini sicer ne grozijo nemške divizije, obstajajo pa druga pereča vprašanja, ki jih je treba reševati. Med drugim vprašanja, kako vsem zagotoviti primerno življenje, kako reševati migrantska vprašanja, kako preprečevati kibernetski kriminal in kako zagotoviti, da bo Slovenija ostala v krogu razvitih držav. Da bi se to zgodilo, je treba po njegovem mnenju med drugim narediti vse, da bi Slovenija nastopala enotno, "ne pa da se dogaja, da so nekateri proti vladi samo zato, ker ni njihova". Kljub temu je napovedal, da so pripravljeni sodelovati z vsemi.

V svojem govoru se je zavzel še za ohranitev Evrope in za njeno širitev na druge države, saj nas, kot je dejal, različnost bogati. "Ko pa nam hoče kdo vsiljevati svoje, mu je pa treba tudi povedati. Vsak, ki pride k nam, je dobrodošel, ampak tako, da spoštuje našo kulturo in našo identiteto. Ne bomo se prilagajali samo zato, ker nas je dva milijona. Na svoji zemlji smo mi gospodar," je še dejal.